O bloguO življenju, veselju in upanju, ki ga prinaša veselo oznanilo Jezusa Kristusa. | Gospod naj ti podari mir! Spoštljiv odnos sv. Frančiška do duhovnikov izhaja iz dejstva, da po njihovih rokah in izgovarjanju posvetilnih besed na oltar stopa Jezus sam. In zato jih želi spoštovati in jim biti pokoren. Kako na pomen duhovnikov gledamo Frančiškovi bratje in sestre, si preberite v razmišljanju sestre Barbare in brata Mateja. V nadaljevanju lahko vidimo vlogo in pomen duhovnika kot teologa, oznanjevalca in pričevalca, o čemer nam spregovorijo razmišljanja papeža Benedikta XVI. o sv. Antonu Padovanskem, p. Pepija Lebrehta o misijonarjenju in p. Janeza Šamperla o duhovni asistenci pri FSR. Besede mičejo, zgledi vlečejo – kako živeti svoje krščanstvo in hojo po zgledu sv. Frančiška v svetu, ki se spreminja. Poglejmo si primer Danteja Alighierija, ki je živel v burnih časih visokega srednjega veka v Italiji.  Dandanes pa se na izzive časa pripravljamo tudi z duhovnimi vajami in raznimi srečanji, ki nas oblikujejo in nam pomagajo izbirati prave poteze. Prepričajte se, kako so se imeli na duhovnem vikendu bratje in sestre FSR ter kako je bilo na srečanju FSR in festivalu FO in FRAME na Ptujski gori. Neprestane spremembe v svetu nas na nek način silijo v iskanje novih načinov. Ne moremo in ne smemo se preveč konzervirati ali upločeviniti. Več o tem pa preberite v prispevku p. Jerneja Kurinčiča. Potovanje je način preživljanja časa o čemer lahko vedno znova prebiramo v rubriki Sveta dežela, ki tokrat spregovori o romanju v Makedonijo in Bolgarijo. Spremembe so torej potrebne in govorijo o živosti. To poletje so spremembe doletele tudi našo in vašo revijo Brat Frančišek, saj vlogo glavnega in odgovornega urednika prevzema dosedanji sodelavec v rubriki Pravičnost in mir – p. Jernej Kurinčič. Ob tem se najprej zahvaljujem vsem bralcem in bralkam za dosedanjo podporo pri delu, njemu pa želim uspešno vodenje revije! Vse dobro! __________________________ V poštnem nabiralniku me je danes pričakala povezava na kratek film o utrinkih z evharističnega kongresa, ki se je odvijal v Celju 12. in 13. junija 2010. Poglejte tudi vi:  Enkratna ponazoritev evangeljskega odlomka:  Izjemno. 
V teh dneh z vami v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljam o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Prisluhnimo sedaj, kaj pomeni, da je »evharistija vir in vrhunec človeške dejavnosti«. Evharistija je “vir in višek krščanskega življenja” (C 11). “Drugi zakramenti, kakor tudi vsa druga cerkvena opravila in dela apostolata, so v tesni zvezi s sveto evharistijo in so nanjo naravnani. Presveta evharistija namreč obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje” (D 5). Nauk drugega vatikanskega koncila, iz katerega so navedene zgornje pomenljive besede, še naprej opeva vzvišenost evharistije in pravi: “Naš Odrešenik je pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan, postavil evharistično daritev svojega telesa in svoje krvi, da bi s tem daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride, in da bi tako Cerkvi, svoji ljubljeni nevesti, zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47). Za lažjo predstavo poglejmo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed. Danes se ustavimo pri šestem koraku: peka kruha. Da bi mogli umešeno testo zaužiti, ga je potrebno najprej speči. Jezusova daritev je bila dovršena šele s smrtjo in vstajenjem. Tako tudi naše delovanje doseže svoj višek, ko ni namenjeno samo nam samim, ampak se daje v hrano vsej naši okolici, vsemu občestvu. Ko ne živim več sebi, ampak za druge. Naj bo torej naše delovanje in sodelovanje pri bogoslužju vir medsebojnega povezovanja, pomoči in graditve občestva. Poslušaj: Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser. __________________________ 
V teh dneh z vami v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljam o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Prisluhnimo sedaj, kaj pomeni »Najtesnejše prijateljstvo z Jezusom«. Za lažjo predstavo poglejmo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed. Danes se ustavimo pri petem koraku: mesiti testo. Kdor še ni poskusil mesiti testa, težko ceni to delo. Dasiravno se zdi, da je to nekaj preprostega, je mesenje testa zahtevno opravilo. Potrebno je pripraviti primerno zmes moke in vode, potem pa usmeriti vse sile v gnetenje, stiskanje, mesenje, … Moka se ovija okoli prstov, kot bi hotela spoznati vsak košček naših rok. Ko postane testo povezano, je pripravljeno za nadaljnjo obdelavo. Da bi mogli tvorno in dejavno sodelovati pri bogoslužju in drugih dejavnostih v župniji se je potrebno tudi izobraževati in oblikovati. Obstaja kar nekaj tečajev, bodisi za bralce bodisi za druge sodelavce. Najpomembnejše pa je povezanost z Jezusom. Privzgojiti si moramo čut za odnos do Najsvetejšega zakramenta, v prijateljsko srečanje z Njim. Pomenljiva je izkušnja sv. Janeza Vianneya, ki je večkrat opazil možakarja, ki je stopil v cerkev in nepremično zrl v Najsvetejši zakrament. Nekoč ga je vprašal, kaj počne in možakar mu je odvrnil: »Jaz gledam njega, on pa mene!« Kako preprosta in obenem velika vera. Ali se znamo tudi mi zazreti vanj, ki nas čaka? Samo v tesnem prijateljstvu z Jezusom, bo naše delovanje obrodilo sadove. Poslušaj: Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser. __________________________ Gospod naj ti podari mir! Vsak človek naj bo v strahu,
ves svet naj trepeče
in nebo naj se raduje,
kadar je na oltarju
v duhovnikovih rokah Kristus,
Sin živega Boga.
O čudovita visokost
in pretresljiva ljubeznivost!
O vzvišena ponižnost!
O ponižna vzvišenost,
da se Gospod vesoljstva,
Bog in Božji Sin
tako poniža,
da se zaradi našega zveličanja
skrije pod neznatnim koščkom kruha!
(Iz Pisma celotnemu redu)
Sv. Frančišek je globoko doumel, kaj pomeni sv. maša – evharistija, zahvala. Starodavni izraz – lomljenje kruha – pa dobi pri Frančišku še čisto otipljiv pomen. Jezus stopi med nas v neznatnem koščku kruha. Da se razlomiti za nas. In se lomi za nas še danes.  Košček svojega dojemanja Jezusove daritve sta nam v svojem razmišljanju o sv. maši razodela tudi s. Urša in br. Ambrož. Papežev pogled na sv. Frančiška in njegov pomen za vso Cerkev pa moremo razbrati iz razmišljanja, ki ga je imel na eni od letošnjih avdienc. Sv. Frančišek je bil pozoren do vseh drobtinic Cerkve. In jih je zbiral skupaj, da se ne bi kakšna izgubila. »Na tešče piti vino« pa je še eno izmed poimenovanj za mašno daritev. O tem nam spregovori dolgoletni misijonar p. Hugo, ki sedaj deluje v Južni Ameriki. Da pridemo do kruha, je potrebna dolga pot, od oranja, sejanja in žetve do mletja, gnetenja in peke. Ob volilnem kapitlju bratov frančiškanov je bilo moč opaziti posamezne prvine omenjenih postopkov in izvoljeno je bilo novo vodstvo, pred katerim je najprej razvojna stopnja oranja in sejanja. O okusih se sicer ne razpravlja, kot pravi že star latinski pregovor: De gustibus non est disputandum, pa vendar je »okus frančiškovske svetosti v FSR sočen, svež in moderen«, kot pravi br. Jaro v pogovoru za našo revijo.
Kot bi bili razdrobljeni, pa zopet skupaj zbrani in zgneteni – srečanje goriškega in novogoriškega bratstva FSR ob skrivnosti jaslic. Zaradi ovce, pa ne tiste pri jaslicah, je bilo življenje malega Giotta čisto drugačno, saj ga je v svojo šolo vzel Cimabue. Še bolj se je spremenilo, ko je stopil v šolo sv. Frančiška. Veliki četrtek, ki velja za začetek obhajanja sv. evharistije, ko je Jezus pri zadnji večerji vzel kruh in vino in ju dal svojim učencem, nas s svojo vsebino usmerja tudi k ponižnosti. Jezus je svojim učencem umil noge. Ob teh skrivnostih so razmišljali na srečanjih mariborske in ljubljanske pokrajine FSR. Eni o mizi, drugi o nogah. In kaj takrat, ko se ti nič ne da, ko zapadeš v nihilizem. Odgovore na to so našli na duhovnih vajah Frančiškove mladine.
Jezus pravi: Ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi (prim. Lk 22,42Lk 22,42
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
42 »O?e, ?e ho?eš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.«
WP-Bible plugin). Pokaže nam način, kako naj zavestno in odgovorno vstopamo v življenje in sprejemamo izzive. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na uboge in obrobne. V ospredju morata biti pravičnost in resnica. Jezusov kruh je za vse! Nadrobimo si vsak dan njegovega kruha – besede in evharistije – in sami postajajmo kruh za svojo okolico! Vse dobro! __________________________ | |
Dandanes pa se na izzive časa pripravljamo tudi z duhovnimi vajami in raznimi srečanji, ki nas oblikujejo in nam pomagajo izbirati prave poteze. Prepričajte se, kako so se imeli na duhovnem vikendu bratje in sestre FSR ter kako je bilo na srečanju FSR in festivalu FO in FRAME na Ptujski gori.
Loading ...
Zadnji komentarji