Kdo sem jaz, pa take fore

Nekaj moram napisati.1 Phe! Saj nisem pisar, pisec ali pisatelj. Ali pač?

Pisati sem menda začel že malo pred osnovno šolo. Moja prva dela so imela velik odziv, saj so starši vzdigovali svoje roke, se prijemali za glavo in vzklikali. Ni pa ohranjeno nobeno od teh del, saj smo pozneje zamenjali tapete v otroški sobi.

https://www.zalozba-izolit.si/uploads/gallery/plakat3.jpg

V šoli sem se naučil sistematičnega pisanja, kot je uporaba različnih črk abecede in različnih tipov pisanja: s tiskanimi in pisanimi črkami, malo in veliko začetnico. Veliko sem se ukvarjal z vejicami, ki sem, jih velikokrat, postavljal, kjer je, pač naneslo, pa, če je bilo, treba, ali ne.
Včasih smo pisali še na roke, mislim z rokami, mislim tako, da smo v rokah držali posebne naprave – pisala (nalivna peresa in svinčnike) – in pisali v zvezke.

https://www.izishop.net/img/products/original/logoem0079.1.jpg

Skozi obdobje šolanja sem napisal marsikaj, bolje ali slabše ocenjenega. V gimnazijskih letih sem še bolj izpopolnil tehniko pisanja, saj sem se naučil pisati s prsti po tipkovnici računalnika. Začele so nastajati moje prve »inkunabule« (prvotiski).

Eno izmed mojih temeljnih življenjskih pisnih del je gotovo Prošnja za vstop v frančiškanski red, spisana 6. julija 1995, po njej pa sem korenito spremenil svoj način življenja.

Uspeh tega pisanja mi ni stopil v glavo, saj sem le slabo leto zatem napisal Prošnjo za vstop v noviciat, ki so ji leto za letom sledile najprej Prošnja za prve obljube in potem Prošnja za obnovitev začasnih zaobljub, ki je bila izdana v treh ponatisih, kot krona pa leta 2001 napisana Prošnja za slovesne obljube, ki je izšla v tiskani in rokopisni različici. Spisal sem tudi nekaj t.i. »službenih« prošenj: za lektorat, akolitat, diakonat in prezbiterat.

https://www.bazilika.info/slike/slide//cerkev.jpg

Kot duhovnik v frančiškanskem redu trenutno opravljam službo ekonoma v našem samostanu in kaplana v baziliki Matere Usmiljenja v Mariboru, veliko svojega čas pa posvetim tudi delu z mladimi na različne načine: pri Frančiškovih otrocih in mladini, s skavti, v Dijaškem domu Antona Martina Slomška. Že drugo leto sem urednik revije Brat Frančišek, ki povezuje vse generacije velike Frančiškove družine.

https://kapucini.rkc.si/slike/FP_2009_2.jpg
Sv. Frančiška sem srečal že v svojih mladih dneh, saj izhajam iz župnije, ki jo upravljajo bratje frančiškani. Njegov zgled hoje za Kristusom me je prevzel in potem, ko sem nekajkrat obiskal Assisi in kraje povezane z njim, sem kmalu spoznal, da je to tudi moja pot.

Zakaj?

Življenje v bratski skupnosti, sproščenost in preprostost, družabno in duhovno življenje, delovna vnema in zaupanje v božjo previdnost, igrivost in resnost. Vse to sem našel v načinu življenja, kot ga je živel sv. Frančišek in za njim mnogi manjši bratje.

In zakaj ravno bratje frančiškani?

Ker so najboljši. 🙂

V ožjem izboru moje poklicanosti so ostali trije redovi: frančiškani, kapucini in jezuiti. Vsak od njih je odgovarjal na kakšno izmed mojih življenjskih želja. Sčasoma sem ugotovil, da lahko »jezuitsko študioznost« in »kapucinsko korenitost« zaživim tudi pri frančiškanih, za kar si še danes prizadevam. Lepo mi je biti manjši brat, živeti v prisrčnih odnosih z ljudmi, mladimi in starimi, ki so tako ali drugače povezani s sv. Frančiškom.

S takim načinom življenja skušam kar najbolj uresničiti svojo življenjsko poklicanost, to pa želim in poskušam pomagati odkriti tudi vsem, s katerimi se srečujem pri svojem delu.

Kar sem pisal, sem napisal.

__________________________
  1. Za revijo Frančiškov prijatelj, ki jo lahko najdete tudi na svetovnem spletu. []
Share

6 thoughts on “Kdo sem jaz, pa take fore

  1. Aleš

    Zanimiv zapis. Lepo si opisal vse svoje prošnje. Nisem si predstavljal, da jih je toliko… Jaz sem spisal morda prošnjo za sprejem v prvo službo, za poroko se mi zdi, da je ni treba.

    Lepe poletne dni, kjerkoli že boš.

  2. matevzp

    jah včasih je blo prov fajn v župniji, iz katere izhajaš. men pa frančiškani vedno bolj najedajo. Namest da bi znali timsko/bratsko delat, samo skrbijo za to, da imajo čim manj za delat. 🙁

  3. br. Janez Avtor prispevka

    @Aleš: Ja, za vsak korak je potrebna prošnja. Nič ni samo po sebi umevno.

  4. br. Janez Avtor prispevka

    @matevzp: Jah, tudi to se dogaja. Poskusi jih izzvati, da bi bili bolj inovativni in efektivni 😉

  5. Somebody

    Brat Janez, nekaj si pisal tudi o pisavi. Zanima me, ali imaš rokopis nagnjen Levo ali Desno. Meni se je zgodilo ( v enem obdobju mojega življenja, po večjem stresu) da mi je, prej sicer prijazno ameriško desno usmerjeno pisavo ruknilo na Levo. Tudi črke so postale nekam okrogle in rezane!!!! Nisem je mogu gledat dolg cajta, bilo je težko, a sem prešel na prvotno Desno lego. Kaj misliš?

  6. br. Janez Avtor prispevka

    @Somebody: Moj rokopis je bolj v desno nagnjen. Nimam neke lepe pisave, razne, če gre za lepopis, kjer se pač bolj potrudim z nalivnim peresom.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.