Arhiv Značk: začetek

Kdo sem jaz, pa take fore

Nekaj moram napisati.1 Phe! Saj nisem pisar, pisec ali pisatelj. Ali pač?

Pisati sem menda začel že malo pred osnovno šolo. Moja prva dela so imela velik odziv, saj so starši vzdigovali svoje roke, se prijemali za glavo in vzklikali. Ni pa ohranjeno nobeno od teh del, saj smo pozneje zamenjali tapete v otroški sobi.

https://www.zalozba-izolit.si/uploads/gallery/plakat3.jpg

V šoli sem se naučil sistematičnega pisanja, kot je uporaba različnih črk abecede in različnih tipov pisanja: s tiskanimi in pisanimi črkami, malo in veliko začetnico. Veliko sem se ukvarjal z vejicami, ki sem, jih velikokrat, postavljal, kjer je, pač naneslo, pa, če je bilo, treba, ali ne.
Včasih smo pisali še na roke, mislim z rokami, mislim tako, da smo v rokah držali posebne naprave – pisala (nalivna peresa in svinčnike) – in pisali v zvezke.

https://www.izishop.net/img/products/original/logoem0079.1.jpg

Skozi obdobje šolanja sem napisal marsikaj, bolje ali slabše ocenjenega. V gimnazijskih letih sem še bolj izpopolnil tehniko pisanja, saj sem se naučil pisati s prsti po tipkovnici računalnika. Začele so nastajati moje prve »inkunabule« (prvotiski).

Eno izmed mojih temeljnih življenjskih pisnih del je gotovo Prošnja za vstop v frančiškanski red, spisana 6. julija 1995, po njej pa sem korenito spremenil svoj način življenja.

Uspeh tega pisanja mi ni stopil v glavo, saj sem le slabo leto zatem napisal Prošnjo za vstop v noviciat, ki so ji leto za letom sledile najprej Prošnja za prve obljube in potem Prošnja za obnovitev začasnih zaobljub, ki je bila izdana v treh ponatisih, kot krona pa leta 2001 napisana Prošnja za slovesne obljube, ki je izšla v tiskani in rokopisni različici. Spisal sem tudi nekaj t.i. »službenih« prošenj: za lektorat, akolitat, diakonat in prezbiterat.

https://www.bazilika.info/slike/slide//cerkev.jpg

Kot duhovnik v frančiškanskem redu trenutno opravljam službo ekonoma v našem samostanu in kaplana v baziliki Matere Usmiljenja v Mariboru, veliko svojega čas pa posvetim tudi delu z mladimi na različne načine: pri Frančiškovih otrocih in mladini, s skavti, v Dijaškem domu Antona Martina Slomška. Že drugo leto sem urednik revije Brat Frančišek, ki povezuje vse generacije velike Frančiškove družine.

https://kapucini.rkc.si/slike/FP_2009_2.jpg
Sv. Frančiška sem srečal že v svojih mladih dneh, saj izhajam iz župnije, ki jo upravljajo bratje frančiškani. Njegov zgled hoje za Kristusom me je prevzel in potem, ko sem nekajkrat obiskal Assisi in kraje povezane z njim, sem kmalu spoznal, da je to tudi moja pot.

Zakaj?

Življenje v bratski skupnosti, sproščenost in preprostost, družabno in duhovno življenje, delovna vnema in zaupanje v božjo previdnost, igrivost in resnost. Vse to sem našel v načinu življenja, kot ga je živel sv. Frančišek in za njim mnogi manjši bratje.

In zakaj ravno bratje frančiškani?

Ker so najboljši. 🙂

V ožjem izboru moje poklicanosti so ostali trije redovi: frančiškani, kapucini in jezuiti. Vsak od njih je odgovarjal na kakšno izmed mojih življenjskih želja. Sčasoma sem ugotovil, da lahko »jezuitsko študioznost« in »kapucinsko korenitost« zaživim tudi pri frančiškanih, za kar si še danes prizadevam. Lepo mi je biti manjši brat, živeti v prisrčnih odnosih z ljudmi, mladimi in starimi, ki so tako ali drugače povezani s sv. Frančiškom.

S takim načinom življenja skušam kar najbolj uresničiti svojo življenjsko poklicanost, to pa želim in poskušam pomagati odkriti tudi vsem, s katerimi se srečujem pri svojem delu.

Kar sem pisal, sem napisal.

__________________________
  1. Za revijo Frančiškov prijatelj, ki jo lahko najdete tudi na svetovnem spletu. []
Share

Način življenja

Gospod naj ti podari mir!

»V Gospodovem imenu prosim vse brate, naj si prisvojijo vsebino in smisel tistega, kar je v tem načinu življenja zapisano v zveličanje naše duše, in se v svojem spominu pogosto v to poglabljajo« (FNVod XXIV 1).

Frančiškove besede iz Nepotrjenega vodila nas vabijo, da bi osvojili vsebino in smisel evangelija, ki je temelj načina življenja (forma vitæ) manjših bratov. Njegovo prvo vodilo za življenje je bil evangelij. Drugega ni potreboval. Tako je tudi pred 800 leti stopil pred gospoda papeža, ki je potem ustno potrdil ta način življenja.

Problem je nastopil, ko se je število bratov močno povečalo in so po zgledu starejših redov zahtevali še posebna pravila življenja. Tako je šel sv. Frančišek v samoto Fonte Colomba in zapisal Vodilo, ki bi ga množica bratov lažje spolnjevala.

[singlepic id=23 w=320 h=240 float=left]Zgled sv. Frančiška je mnogim pomagal odkriti svoje življenjsko poslanstvo in mesto v svetu. Bil je vir navdiha ne samo mnogim bratom, ki so mu sledili, temveč tudi različnim umetnikom, ki so skušali ujeti njegov duh v svojih delih. O tem si lahko preberete v malo daljšem članku, ki ga je spisal Bogo Jakopič.

Kako uresničujejo zgled sv. Frančiška v misijonih lahko preberemo v zapisu p. Pepija iz Benina in p. Milana iz Francoske Gvajane.

V minulem mesecu se je v Assisiju odvijal generalni kapitelj manjših bratov, ki so izbrali oz. potrdili dosedanjega generalnega ministra. Do leta 2015 bo frančiškanski red vodil br. José Rodriguez Carballo, ki je tako 119. naslednik sv. Frančiška pri vodenju reda manjših bratov.
Po stopinjah sv. Frančiška pa je stopalo tudi okoli 400 romarjev iz vse Slovenije, ki so se udeležili obletnega romanja v Assisi in druge kraje povezane z njim.

Že pred 800 leti je Frančišek pritegnil tudi brate in sestre, ki so bili že poročeni in so živeli v svetu ter zanje ustanovil t.i. tretji red, ki se danes imenuje Frančiškov svetni red. V mesecu novembru bodo v Sloveniji obhajali volilni kapitelj, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Seveda pa FSR ni razširjen samo v Evropi, ampak ga najdemo po vsem svetu, tudi v Afriki. O življenju in delu bratstva iz Natitingouja iz Benina si preberite v nadaljevanju.

Dasiravno je minilo že 800 let od potrditve Frančiškovega načina življenja, pa le-ta še danes navdušuje tudi mlade, ki se zbirajo kot Frančiškova mladina. Kot že nekaj let, so tudi letos odkolesarili po Sloveniji. Kaj so ob tem doživeli pa si lahko preberete v njihovem članku.
Vsi se zavedamo, da gospodarska situacija pred 800 leti ni bila rožnata, kar ne bi mogli dejati niti o današnjem stanju, ki je po recesiji in finančni krizi močno načelo svetovno stabilnost. Zato so toliko bolj na mestu spodbude po odgovornejšem ravnanju in predvsem spoštovanju človeške osebe.

In to, spoštovanje človeka in spoštljiv odnos do stvarstva, je tudi največje sporočilo sv. Frančiška, ki ga lahko vsakdo živi v svojem okolju. Niso potrebne velike besede, potrebno je biti konkreten v majhnih korakih in vsak dan znova iskati priložnosti, kako uresničevati svoje življenjsko poslanstvo.

Ob koncu bi se rad še enkrat zahvalil vsem, ki ste s svojimi prispevki podprli izhajanje revije Brat Frančišek.1 Bog povrni!

Vse dobro!

__________________________
  1. Revijo lahko prelistate tudi na svetovnem spletu. []
Share

Od ljudi za ljudi

Ali je kateri mesec bolj človeški kot december? Vsa ta obdarovanja, od Miklavža do Božička in še novoletna; vse lepe besede ob božičnih praznikih in voščila ob novem letu …1

Pa je v resnici vse tako lepo?
Ali si v resnici vzamemo čas za drugega, za človeka?
Ali nas tekanje od trgovine do trgovine v resnici zbližuje med seboj?
Ali so prazniki v resnici pogojeni s številom daril in lepih besed, ki so nam podarjene?
Ali v tem adventno-predbožičnem vrvežu sploh še uspemo prisluhniti in slediti svojim pričakovanjem in željam?

Morda bi morali preiti k bistvu. Jezus sam nam je pokazal, kaj pomeni praznovati, kaj pomeni biti blizu. Za nas je namreč postal človek. On, Bog, je za nas postal nebogljen otrok. Otrok, ki ga lahko vzamemo v naročje in se mu šepetajoče dobrikamo.
Jezus sam nam je torej pokazal, kako se približati drugemu in kako se pustiti približati.
Sprejemati vse, samo zato, ker so ljudje, tako kot mi.

In kako naj to naredimo?
»Nič lažjega. Pojdi z mano,« bi rekel Melkijad.
Začni doma. (Uff, zakaj sem spraševal.)
S starši se pogovori o prihajajočih praznikih, kaj bi bilo treba še pripraviti, kaj lahko prevzameš sam … Sprejmi jih kot tiste, ki jim je mar zate in ti želijo najboljše, samo tega ne znajo vedno pokazati.
Z brati in sestrami naredite načrt, kako boste še posebej razveselili starše. Na ta način se boste bolj povezali tudi med seboj.
S sošolci in prijatelji predebatirajte svoj odnos do drugačnih, do drugih, do sebe, do praznovanja, do Boga.
S skavti poiščite načine, kako bi lahko v svoji okolici razveseljevali tudi manj opazne oz. obstranske ljudi.

Na tak način bo letošnje praznovanje gotovo bolj doživeto in polno, prazniki pa ne bodo prazni. Vsak pogled, vsaka roka, vsak nasmeh, ostanejo v srcu in grejejo tudi v najbolj mrzlih dneh praznine.
Kar je v srcu, ostane za vedno.

Naj adventno pričakovanje božičnega dogodka izzove v nas odločenost, da želimo narediti nekaj več, da želimo narediti korak naprej v odnosu do ljudi, ki jih srečujemo na življenjski poti.
Ja, treba je biti bolj človek, bolj človeški, in to svojo človeškost pokazati tudi tistim, ki se obnašajo nečloveško, samo zato, ker so ljudje, tako kot mi.

__________________________
  1. Duhovna misel za mesec december v reviji Skavtič. []
Share

Adventni čas

Z jutrišnjo 1. adventno nedeljo vstopamo v adventni čas, s katerim se bomo pripravljali na Jezusov prihod, na praznik Jezusovega rojstva – božič.

Ob tem je v navadi priprava adventnega venca, ki ima bogato simboliko.

Liturgični adventni venec ima simbolični pomen:
–    je okrogel, kar pomeni popolnost, večnost, nima ne začetka ne konca
–    zimzelene veje nam govorijo o življenju, ki prihaja med nas.
–    Zelena pomeni upanje, da bo tema premagana.
–    4 sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi (vse drugo so adventni okraski na pa adventni venec)

SVEČE imajo posebno simboliko:
1.    vsaka od njih predstavlja 4 mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta)
2.    predstavljajo 4 strani neba: S, J, V, Z, – pomeni, da učlovečenje Kristusa ni samo stvar tistega konca sveta kjer je bil rojen, ampak za ves svet.
3.    predstavljajo 4 letne čase: pomeni, da je Kristusovo rojstvo pomembno za vse čase)
4.    predstavljajo človekovo življenje (z rojstvom, kot bi prižigali svečo – vsak trenutek je manjša, vedno smo bližje svojemu koncu, opozarja nas, dobro izkoristimo čas)

Sveče prižigamo tako, da začnemo z eno potem z drugo in tako naprej, kar pomeni, da je vedno več svetlobe, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, čim bližje smo Bogu tem več je svetlobe tudi v naših življenjih.

Adventni venci morajo biti brez okrasja, da pride vsa ta simbolika do izraza, drugače se pravi pomen zakrije.

Share