Arhiv Značk: molitev

Veroizpoved

https://home.arcor.de/christoph-wachter/kreuz.jpg

Že kar nekaj časa nazaj sem omenil, da bom na blog dodal tudi molitev veroizpovedi. No, vmes sem čisto pozabil na to. Sedaj pa izpolnjujem svoj dolg.

Poznamo dve veroizpovedi, daljšo in krajšo.

Nicejsko-carigrajsko veroizpoved molimo ob nedeljah in praznikih pri sveti maši.

Apostolsko veroizpoved molimo pred molitvijo rožnega venca.

Nicejsko-carigrajska veroizpoved:

Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.

In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina božjega; ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki in je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga; rojen, ne ustvarjen, enega bistva z Očetom in je po njem vse ustvarjeno; ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes. In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek. Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel in bil v grob položen. In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma. In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi. In bo spet prišel v slavi, sodit žive in mrtve; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.

In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih.

In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev. Priznavam en krst v odpuščanje grehov. In pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Amen.

Apostolska veroizpoved:

Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje, in v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device, trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl, bil v grob položen, šel v predpekel, tretji dan je od mrtvih vstal, šel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha, v sveto katoliško Cerkev, odpuščanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje. Amen.

Share

Frančiškov Carceri

Gospod naj ti podari mir!

»A vse to je utrujalo Frančiška, da si je iz vsega srca zaželel samote.
In spomnil se je Klare, ki s sestrami živi tako lepo v zatišju, in je zavzdihnil:
“Kako je njej lepo, ki je le v Bogu! O, da bi bil tudi jaz tako!”
In se je odpravil v samoto. Postil se je in bičal in živel v skalni votlini«
(M. Kmetova, Sveti Frančišek Asiški, 108).

Frančiškovo mladostniško žuborenje se je vedno bolj ustavljalo. Želel se je spočiti v Bogu. V Njem, ki mu je dal vse, ki mu prinaša tudi velikonočni mir. Zato si je zaželel samote in zatišja. Zaželel si je biti sam s svojim Bogom.

V življenju je potrebno najti čas in prostor za Boga, ker samo tako lahko v polnosti zaživimo in uresničujemo samega sebe. Ko se zavemo kdo in kje smo, ko spoznamo, da je On tisti, ki nam daje vse in se mu znamo za to zahvaljevati.

Frančiškov Carceri – v prevodu pomeni ječa – nam spregovori, kako se moramo osvoboditi vezi zunanjega sveta, ki nas vedno znova vežejo k sebi. Srečanje z Bogom v molitvi in tišini, nam odpira oči za svet okoli nas, da ne vidimo več samo sebe in svojih potreb, ampak znamo začutiti svojo okolico in v njej služiti.

[singlepic id=20 w=320 h=240 float=right]Posebej je to pomembno, ko se srečujemo z drugačnimi razmerami v misijonskih deželah, o čemer nam bosta spregovorila misijonarja s. Dorica in p. Pepi.

Sv. Frančišek se je rad vsake toliko časa umikal v samoto in potem zopet odhajal k ljudem in jim govoril ter predvsem med njimi živel svojo izkušnjo srečanja z Bogom.

O svoji izkušnji spremljanja Frančiškovih bratov in sester nam je spregovoril tudi p. Damijan, duhovni asistent pri sestrah klarisah in mozirskem FSR-ju. Skozi 800 let pa so nam različni bratje in sestre zapustili veliko duhovno in kulturno dediščino. Nekaterim drobcem smo lahko bili priče tudi na slovesnosti v Cankarjevem domu, ki jo je pod drobnogled vzel Leon.
Otroci in mladi imajo svoj način, kako se srečati z Bogom. Frančiškovi otroci so pritekli na svoj že 15. festival Frančiškovih otrok, ki je bil letos združen s Klarinim dnem mladih v Nazarjah. Mladina je preverila svoj odnos z Bogom na provokativnih duhovnih vajah z naslovom: Mit ali resnica?

Frančiškova drža nam torej pomaga, da lažje prisluhnemo sebi in svetu, ki nas obdaja, in se tako lažje borimo proti nevarnostim, ki prežijo tako na naše duhovno-moralno, kot tudi materialno življenje.

Življenje v nenehni pripravljenosti za dialog in iskanje rešitev, močno zaznamuje tudi kristjane v Sveti deželi, posebej ob božjem grobu, kjer veljajo trdna načela, ki se jih vsi dosledno držijo. Več o njihovem pomenu pa nam je zapisal voditelj Komisariata za Sveto deželo p. Peter.

Predvsem pa velja, da moramo biti čuječi in rahločutni, da bomo znali v tem svetu videti in slišati, kje nas potrebujejo, in hitro priskočiti na pomoč.

Ob tem se še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste s svojimi darovi podprli izhajanje naše in vaše revije.1 Bog povrni!

Jezusov velikonočni mir in moč Svetega Duha naj vam napolnita srce, da boste po zgledu sv. Frančiška mogli venomer delati dobro in biti Njegove priče!

Vse dobro!

__________________________
  1. Revijo lahko prelistate tudi na svetovnem spletu. []
Share