Arhiv Značk: Cerkev

Evharistija je vir in vrhunec človeške dejavnosti

https://www.kmetija-slibar.eu/images/kruh.jpg

V teh dneh z vami1 v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljam o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Prisluhnimo sedaj, kaj pomeni, da je »evharistija vir in vrhunec človeške dejavnosti«.

Evharistija je “vir in višek krščanskega življenja” (C 11). “Drugi zakramenti, kakor tudi vsa druga cerkvena opravila in dela apostolata, so v tesni zvezi s sveto evharistijo in so nanjo naravnani. Presveta evharistija namreč obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje” (D 5). Nauk drugega vatikanskega koncila, iz katerega so navedene zgornje pomenljive besede, še naprej opeva vzvišenost evharistije in pravi: “Naš Odrešenik je pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan, postavil evharistično daritev svojega telesa in svoje krvi, da bi s tem daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride, in da bi tako Cerkvi, svoji ljubljeni nevesti, zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave” (B 47).

Za lažjo predstavo poglejmo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed.

Danes se ustavimo pri šestem koraku: peka kruha.

Da bi mogli umešeno testo zaužiti, ga je potrebno najprej speči. Jezusova daritev je bila dovršena šele s smrtjo in vstajenjem. Tako tudi naše delovanje doseže svoj višek, ko ni namenjeno samo nam samim, ampak se daje v hrano vsej naši okolici, vsemu občestvu. Ko ne živim več sebi, ampak za druge.

Naj bo torej naše delovanje in sodelovanje pri bogoslužju vir medsebojnega povezovanja, pomoči in graditve občestva.

Poslušaj:

__________________________
  1. Duhovna misel na Radiu Ognjišče. []
Share

Najtesnejše prijateljstvo z Jezusom

V teh dneh z vami1 v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljam o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Prisluhnimo sedaj, kaj pomeni »Najtesnejše prijateljstvo z Jezusom«.

Za lažjo predstavo poglejmo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed.

Danes se ustavimo pri petem koraku: mesiti testo.

Kdor še ni poskusil mesiti testa, težko ceni to delo. Dasiravno se zdi, da je to nekaj preprostega, je mesenje testa zahtevno opravilo. Potrebno je pripraviti primerno zmes moke in vode, potem pa usmeriti vse sile v gnetenje, stiskanje, mesenje, … Moka se ovija okoli prstov, kot bi hotela spoznati vsak košček naših rok. Ko postane testo povezano, je pripravljeno za nadaljnjo obdelavo.

Da bi mogli tvorno in dejavno sodelovati pri bogoslužju in drugih dejavnostih v župniji se je potrebno tudi izobraževati in oblikovati. Obstaja kar nekaj tečajev, bodisi za bralce bodisi za druge sodelavce. Najpomembnejše pa je povezanost z Jezusom. Privzgojiti si moramo čut za odnos do Najsvetejšega zakramenta, v prijateljsko srečanje z Njim.

Pomenljiva je izkušnja sv. Janeza Vianneya, ki je večkrat opazil možakarja, ki je stopil v cerkev in nepremično zrl v Najsvetejši zakrament. Nekoč ga je vprašal, kaj počne in možakar mu je odvrnil: »Jaz gledam njega, on pa mene!«

Kako preprosta in obenem velika vera. Ali se znamo tudi mi zazreti vanj, ki nas čaka? Samo v tesnem prijateljstvu z Jezusom, bo naše delovanje obrodilo sadove.

Poslušaj:

__________________________
  1. Duhovna misel na Radiu Ognjišče. []
Share

Mašno daritev je treba dobro poznati

https://www.mlinarstvo.com/images/stari-mlin/stari-mlin03_velika.jpg

V teh dneh z vami1 v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljam o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Prisluhnimo sedaj, kaj pomeni »Mašno daritev je treba dobro poznati«.

V evangeliju nam Jezus govori: »Jaz sem kruh življenja … Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes … Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

Po Kruhu življenja se zedinjamo z Jezusom in smo vedno bolj deležni njegovega življenja in življenja Svete Trojice.

Za lažjo predstavo poglejmo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed.

Danes se ustavimo pri četrtem koraku: mletje pšenice.

Žakelj s pšeničnim zrnjem je treba odnesti v mlin, kjer se zrnje zmelje v drobno moko. Izgubi vso robatost in togost ter postane voljna moka. Ali nismo tudi ljudje velikokrat preveč robati in togi – tudi pri obhajanju svete evharistije?

Iz okornega žaklja pšeničnega zrnja moramo vedno bolj postajati vreča voljne moke. Moka je veliko bolj kompaktna – bolj povezana, kot zrnje, kjer je v žaklju veliko vmesnega prostora. Podobna povezanost bi morala biti tudi v odnosu do svete evharistije. Mlinski kamen zdrobi zrno, ustvari pa povezano moko.

Nebeški Kruh edinosti ostvarja in okrepi edinost v Cerkvi in ostvarja Cerkev ter je predujem nebeške slave, saj Jezus pravi: »Če kdo je ta kruh, bo živel vekomaj … Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.«

Naj bom torej voljna moka, pripravljen dejavno sodelovati pri božjem odrešitvenem načrtu!

Poslušaj:

__________________________
  1. Duhovna misel na Radiu Ognjišče. []
Share