Arhiv Značk: akcija

Voda: iz pipe ali plastenke

[singlepic id=22 w=320 h=240 float=center]Po elektronski pošti sem dobil zanimivo razmišljanje o vodi iz plastenk, ki ga je zapisala prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj:

Voda iz pipe? Zakaj pa ne!

EKO misel: Za liter vode četrt litra nafte?

Ustekleničena voda je najpopularnejša pijača na svetu, njena prodaja pa še vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. Očitno se je modni trend  v Slovenijo prenesel iz tujine, saj
si ljudje želijo čiste, neoporečne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.

A z uporabo takšne vode se ustvarja vedno več okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plastične embalaže, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleničenje, shranjevanje, hlajenje in dostavo takšne vode.

Pa začnimo z denarjem!

Ustekleničena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dražja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zamaškov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo težka za prevoz. nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, čeprav je recikliranja premalo. Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni plačati tudi do 1000-krat več, čeprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.

Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?

Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, določa pravilnik o pitni vodi ( Ur . I. 19/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drastično pa je zaostril koncentracijo nekaterih škodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.

Voda, ki priteče na pipo je sveža in bogata z kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pijač imajo res srečo, saj so na svojih dvoriščih sredi mest >odkrili< najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice.

Le peščica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z boljšo kakovostjo na izviru. Težave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleničene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kakšno vodo točno gre. Označevanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potrošnika enostavno.

Večina vode je ustekleničena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za reciklažo ne zahteva velike količine energije in pri sežigu v ozračje ne izpušča klora. Vendar se žal tovrstne embalaže v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot četrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo naše okolje.

Glavni očitek o pitju vode iz plastenk pa gre na račun nerazumno velike porabe pretežno fosilne energije. Naslednje številke so prav grozljive.. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4  mega joulov energije. Sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.

Če bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje.

Če bi želeli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsakič, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi četrt litra nafte. Si predstavljate, za kakšne količine nafte gre, ko začnemo operirati z globalnimi številkami? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sodčkov surove nafte.

Za konec pa še najbolj ironično dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleničene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda. Menim, da zaključni komentar ni potreben, še zlasti ne v Sloveniji, ki se (še) ponaša z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.

Tudi sam sem zagovornik pitja vode iz naravnih virov in pip, plastenke pa čim manj uporabljat.

Kaj pa ti misliš?

Share

Ob dnevu Zemlje

[singlepic id=19 w=320 h=240 float=center]

Stat crux dum volvitur orbis.

Star kartuzijanski rek, ki nam pove, da križ stoji, medtem, ko se svet vrti.

Ob današnejm dnevu Zemlje še kako pomenljivo, ker mi ljudje za to našo preljubo zemljico vedno bolj postajamo križ, saj s svojim neodgovornim ravnanjem uničujemo to, kar nam je dano.

Tukaj še nekaj preteklih okoljskih prispevkov:

Share

Mokrišča

https://lh6.google.com/dr.brancodeejay/Ru13AY5L2KI/AAAAAAAAAmw/66S4nh9V8MI/DSCF4346.JPG?imgmax=576

Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč1, katerega tema je letos: Po toku navzgor, po toku navzdol, mokrišča nas povezujejo. Z njo želijo opozoriti na celostno razmišljanje o povodjih in njihovih sestavnih delih ter na posege v mokrišča. S spreminjanjem povodij namreč lahko vplivamo na zemljo, vodo, zrak, rastline in živali.

Mokrišča so vsa omočena zemljišča med kopnim in vodnim ekosistemom ter vsa vodna telesa. Gre za območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov globine ter podzemna mokrišča.

Mokrišče ali močvirje je ekosistem, pogosto visoke naravovarstvene vrednosti, na trajno mokrem zemljišču. Območje je poraščeno s halofiti (rastline, ki imajo rade močno vlago, visoke močvirne rastline, katerih spodnji deli stebel in korenine so pod vodo, npr.: trst, rogoz, šaš) in je življenjski prostor za številne majhne živali. Mokrišča lahko nastanejo v lagunah, v rečnih rokavih, na zaraščajočih se delih jezer, na barju (močvirnat svet z različnim rastlinjem – visoko barje s šotnimi mahovi, nizko barje z vodami in z močvirskim rastjem, tudi drevjem).

Večina mokrišč ima poseben status v naravovarstvu, so redka in cenjena, saj so zibelka biotske raznovrstnosti.2 Zavod za varstvo narave opozarja na negativen odnos do mokrišč in nepoznavanje njihovih funkcij v okolju, saj je po njihovem mnenju ravno to povzročilo, da so se površine mokrišč drastično krčile. Po ocenah naj bi bilo na svetovni ravni uničenih vsaj 50 odstotkov mokrišč.

Več o mokriščih:
https://www.umanotera.org/index.php?node=88

Video prispevki o okolju:
https://www.umanotera.org/index.php?node=80

__________________________
  1. Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, danes poznana kot Ramsarska konvecija. 25 let kasneje so 2.februar  razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo posebno pozornost mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarskega vidika. V smislu obeleževanja svetovnega dne varstva mokrišč se po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozaveščajo javnost o potrebi po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in  biotske raznovrstnosti, kot to določa Ramsarska konvencija v okviru UNESCA. Več o tem >>> []
  2. Biotska ali biotična raznovrstnost ali biodiverziteta je raznolikost/raznovrstnost  živih bitij tako glede vrste kot glede njihovih genskih lastnosti. Ohranitev biodiverzitete  – t. j. bogastva flore in favne ter kompleksnosti ekosistemov – je bistvenega pomena za obstoj in razvoj človeštva na Zemlji. Svetovni dan biotske raznovrstnosti je 29. decembra. Več o tem >>> []
Share