Kako hitro mineva čas.
Minuli teden sem, kot že veste, preživel na Frančiškovem taboru v Grgarju. 73 najstnikov, 9 animatorjev in trije sovoditelji smo se še bolj seznanili med seboj in s sv. Frančiškom Asiškim.
Vzdušje je bilo enkratno, program mikaven, vreme pa zelo, zelo vroče. Najprej smo se seznanili z življenjskim okoljem in časom v katerem je živel sv. Frančišek. Sledilo je spoznavanje njegovega spreobrnjenja in romanje na Sveto Goro. O njegovem življenju pišejo številne "rožice", ki smo jih obravnavali v petek. V soboto pa smo imeli čisto pravi božič, saj smo se spominjali prvih živih jaslic, ki jih je postavil ravno sv. Frančišek. Program smo v nedeljo zaključili z vtisnjenjem ran.
Poleg programa pa so bili zanimivi tudi obstranski dogodki, kot npr.: igranje odbojke, ((s komentatorjem)) skrb za živali, ((imeli smo koze in dva osla)) in še kaj.
Vročina človeka izmuči, vendar mi ni žal, da sem bil na taboru in bil del dogajanja.
