Preberite del pogovora za revijo Božje okolje >>>
Letos v vesoljni Cerkvi obhajamo leto svetega Frančiška, saj mineva 800 let od njegovega srečnega prehoda (transitusa) iz zemeljskega življenja v njegovo nebeško domovino, kot lahko preberemo v eni izmed uradnih objav. Kako vi osebno doživljate to jubilejno leto v skupnosti bratov in nasploh v Cerkvi?
V zadnjih letih smo obhajali že kar nekaj 800-letnic: 2023 – obletnica prvih jaslic v Grecciu, 2024 – obletnica vtisnjenja ran na La Verni, 2025 – obletnica Hvalnice stvarstva, 2026 – obletnica Transitusa. In nepričakovano je papež Leon XIV. ob zadnji obletnici dodal še jubilejno Frančiškovo leto.
Jubilejno leto svetega Frančiška razumem predvsem kot povabilo k vrnitvi k bistvenemu.
Jubilejno leto svetega Frančiška razumem predvsem kot povabilo k vrnitvi k bistvenemu. Obletnice imajo svoj pomen, vendar same po sebi niso cilj. Če nas ne spodbudijo k spreobrnjenju, k poglobitvi vere in k pristnejšemu življenju po evangeliju, ostanejo le lep zgodovinski spomin. Sv. Frančišek nas tudi po osmih stoletjih ne vabi, naj občudujemo njegovo življenje, ampak naj poskušamo živeti to, kar je živel on, kar nas uči evangelij.
V naši bratski skupnosti se jubilej kaže predvsem v poglobljeni skupni molitvi, vestnejšem prebiranju njegovih spisov in v prizadevanju, da bi vedno znova odkrivali, kaj pomeni biti manjši brat danes. Veseli me tudi, da je v Cerkvi (ne le na Slovenskem) opaziti veliko zanimanja za Frančiškovo sporočilo. Svet hrepeni po miru, spravi, preprostosti in spoštovanju stvarstva. Vse to je sv. Frančišek živel že pred osmimi stoletji, zato je njegovo sporočilo danes morda še bolj aktualno kot nekoč.
Kako razumete to, da bi danes živeli kot Frančišek, torej v razmerah in ob izzivih današnjega sveta in tudi Cerkve?
Zgled sv. Frančiška je v današnjem času še vedno aktualen, čeprav ga v vseh razsežnostih ne moremo posnemati. Razlika med 13. in 21. stoletjem je po eni strani zelo velika, po drugi strani pa lahko najdemo veliko podobnosti, predvsem v odnosu med ljudmi in različnimi družbenimi skupinami.
Način življenja in dela v srednjem veku, ko ljudje še niso bili »sužnji« ure in koledarjev, je v primerjavi z današnjimi urniki zelo drugačen. Seveda je drugačen tudi pogled na človeka in njegovo umeščenost v družbene procese. V 13. stoletju se že dogajajo spremembe, ko pomembno vlogo začnejo prevzemati tudi ljudje neplemiškega izvora, ki pa so finančno močni (trgovci, meščani). Posledično se še povečajo razlike med velikimi in majhnimi »igralci« na polju življenja.
Danes imamo še vedno težave z brezpogojnim sprejemanjem vseh ljudi.
Sv. Frančišek je s svojo držo spoštovanja in bližine postavil letvico zelo visoko in skozi stoletja imamo še vedno težave z brezpogojnim sprejemanjem vseh ljudi. Vedno znova najdemo takšne in drugačne razlike, zaradi katerih se »predalčkamo«. To je gotovo tudi izziv današnjega časa in razmer, v katerih živimo. Veliko moramo še narediti in popraviti. Tudi danes se moramo po zgledu sv. Frančiška učiti biti »manjši«.
Če se za trenutek ustaviva pri Frančiškovem življenju. Kateri izmed njegovih vidikov je po vašem mnenju še danes nadvse aktualen in navdihujoč?
Najbolj me nagovarja njegova brezpogojna osredotočenost na Kristusa. Sv. Frančišek ni želel ustvariti novega gibanja ali razviti posebne duhovnosti. Preprosto je hotel živeti evangelij brez olepševanja in brez izgovorov: v preprostosti in ponižnosti. Prav zato ostaja tako privlačen.
Iz tega izvirajo tudi vsi drugi poudarki njegovega življenja: bratstvo, spoštovanje vsakega človeka, veselje, uboštvo, mir in odgovoren odnos do vsega stvarstva, vsega, kar nas obdaja. Danes, ko nas pogosto spremljajo tekmovalnost, individualizem in želja po uspehu, sv. Frančišek kaže drugačno pot – pot odnosov, ponižnosti in zaupanja v Boga. Mislim, da prav to ljudje še vedno prepoznajo kot nekaj pristnega. To je pomembno v vseh časih človeštva.
Kako vi osebno prek srečanj z ljudmi odkrivate to pristnost omenjenih poudarkov iz Frančiškovega življenja? Nam lahko zaupate kakšno osebno zgodbo?
Kot frančiškanski duhovnik se vsak dan srečujem z ljudmi in njihovimi življenjskimi zgodbami, ki so velikokrat lepe, vesele, polne upanja, v spovednici pa spoznavam tudi temne plati življenja in različne težavne zgodbe. In v smislu svetopisemskega stavka: »Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi« (prim. Rim 12,15Rim 12,15
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
301 Moved Permanently
Moved Permanently
The document has moved .
WP-Bible plugin), skušam biti v stiku z vsemi temi ljudmi.
Kot frančiškanski duhovnik se vsak dan srečujem z ljudmi in njihovimi življenjskimi zgodbami, ki so velikokrat lepe, včasih pa tudi težavne.
Delo v spovednici je lahko zelo raznoliko: včasih se malo zjokamo, drugič se nasmejemo, spet drugič se je treba malo razjeziti in koga spodbuditi k naslednjemu koraku v življenju.
Veliko priložnosti za učenje dobim tudi iz pogovorov v okviru zakonskih skupin pa pri pogovoru s študenti v študentskem domu. Skupaj se učimo, kako premagati zagledanost vase in kako okrepiti pomen skupnosti.
Ni vedno preprosto, zato je velikega pomena zavetje bratske skupnosti, kjer lahko najdem potrditev in tolažbo, ali pa zgolj brata, ki posluša, da lahko izrazim veselje ali bolečino.
Intervju lahko v celoti preberete v reviji Božje okolje (4/2026).
