Gospod naj ti podari mir!
Ko listamo novo številko Brata Frančiška, se zdi, kakor da stopamo po poti, ki je hkrati zelo stara in presenetljivo nova. Pot, po kateri je hodil sveti Frančišek Asiški, in pot, ki se odpira pred nami danes – v svetu, ki pogosto beži pred globino, a hkrati po njej neizmerno hrepeni.
Rdeča nit te številke je prisotnost. Ne kot ideja, ampak kot drža. Kot način življenja. Kot tiha, a močna odločitev, da ostanemo – pred Bogom, pred človekom in pred skrivnostjo življenja, ki se ne pusti poenostaviti.
V razmišljanju o Frančiškovi duhovnosti nas spremlja ogenj, ki ne uničuje, ampak razsvetljuje. Ogenj, ki gori v srcu človeka, ki si upa vprašati: »Gospod, kaj hočeš, da storim?« Ta ogenj ne vodi proč od sveta, temveč globlje vanj. Tja, kjer se življenje dotika trpljenja, kjer se vera preizkuša v temi in kjer se ljubezen izkaže za resnično.
Ob 800-letnici Frančiškovega transitusa nas ta številka še posebej vabi, da se ustavimo ob skrivnosti smrti. Ne kot koncu, temveč kot prehodu. Kateheze, ki jih prinašamo, nas nežno, a jasno vodijo k resnici, ki jo kristjan nosi v srcu: da smrt nima zadnje besede. Marija stoji pod križem. Frančišek poje. Kristus vstane. To ni poezija oddaljene preteklosti, ampak pot, po kateri smo povabljeni hoditi tudi mi.
V pričevanjih iz krajevnih bratstev OFS se razodeva nekaj zelo preprostega in zelo velikega: vera živi tam, kjer se srečujemo. Kjer si vzamemo čas drug za drugega. Kjer skupaj iščemo Boga v vsakdanjih korakih. Tam se evangelij ne razlaga le z besedami, ampak postaja življenje.
Morda nas ob vsem tem nagovarja tudi tiho vprašanje: ali smo pripravljeni biti navzoči? Ne popolni, ne brez dvomov, ampak resnično navzoči. Ob bolniku. Ob osamljenem. Ob bratu in sestri. Ob sebi. In predvsem – pred Bogom.
Bog nam ne obljublja lahke poti. Obljublja pa, da nas bo učil videti. Videti skrivnost, ki se skriva v središču tudi najbolj zapletenih trenutkov. In prav to je dar, ki ga Frančišek izroča Cerkvi in svetu: pogled, ki v vsem prepozna sled Božje ljubezni.
Naj nas ta številka ne pusti ravnodušnih. Naj nas povabi, da se ustavimo, prisluhnemo in stopimo korak globlje. Kajti tam, kjer si upamo biti zares navzoči, se začne življenje, ki ne mine.
Vse dobro! ((Revijo Brat Frančišek lahko preberete tudi na svetovnem spletu.))
