Arhiv Značk: tabor

Vedno pripravljen

Sinoči sem imel v Šentjerneju predavanje o skavtski vzgoji. Zbrali smo se v šolski dvorani in skušal sem jim prek lastne izkušnje predstaviti dobre strani skavtske vzgoje.

Delovni naslov predavanja je bil: Skavtstvo – vzgoja ali kratkočasenje?

Po ogledu uvodne projekcije: 


sem predstavil temeljni namen skavtskega gibanja in vsebino posameznih elementov skavtske metode.


Ob koncu je bil čas za vprašanja in starše je predvsem zanimalo, kako je s skrbjo in odgovornostjo za varnost pri različnih skavtskih aktivnostih. Velikokrat le-ta visi na ramenih voditeljev, pomembna pa je tudi vzgoja za odgovorno in zrelo ravnanje, ki se ob tem razvija.

Bil je lep večer, ki smo ga s tamkajšnjimi skavtskimi voditelji zaključili ob pizzi.

Share

Pojdi iz svoje dežele!

https://sentjur1.skavt.net/predstavitev/obljuba.gif

Nič še nisem zapisal o jesenovanju, ki smo ga imeli s skavti prejšnji vikend.

Cilji:

1.    Izbrati ime klana
2.    Napisati in podpisati listino klana
3.    Obljube novih članov

Vse načrtovano smo izpeljali.

Najprej smo se iz Maribora z vlakom odpeljali do Dolge Gore, od koder smo pot nadaljevali peš do Sladke Gore, kjer smo preživeli vikend. Skozi dogajanje celotnega vikenda nas je spremljala Abrahamova zgodba (1 Mz 12,1-22,191 Mz 12,1-22,19
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP

ABRAHAM Bog pokli?e Abrahama 12 1 GOSPOD je rekel Abramu: »Pojdi iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega o?eta v deželo, ki ti jo bom pokazal. 2 Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. 3 Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.« 4 Abram je šel, kakor mu je naro?il GOSPOD, in Lot je šel z njim. Ko je Abram odšel iz Harána, je bil star petinsedemdeset let. 5 S seboj je vzel ženo Sarájo, bratovega sina Lota in vse premoženje, ki sta ga zbrala, in vse duše, ki sta jih pridobila v Haránu. Odšli so in se napotili proti kánaanski deželi. Abraham v Kánaanu in v Egiptu Ko so prišli v kánaansko deželo, 6 je Abram prehodil deželo do kraja Sihem, do Moréjevega hrasta – Kánaanci so takrat živeli v deželi. 7 GOSPOD se mu je prikazal in rekel: »Tvojemu potomstvu bom dal to deželo.« Tam je postavil oltar GOSPODU, ki se mu je bil prikazal. 8 Od tam je šel naprej na vzhodno gorovje do Betela in se ušotoril tako, da je imel Betel na zahodni, Aj pa na vzhodni strani. Tam je postavil GOSPODU oltar in klical GOSPODOVO ime. 9 Potem se je spet odpravil na pot in tako potoval proti Negebu. 10 Tedaj je v deželi nastala lakota in Abram je šel v Egipt, da bi tam nekaj ?asa ostal; kajti lakota v deželi je bila huda. 11 Ko pa se je približal Egiptu, je rekel ženi Saráji: »Glej, vem, da si lepa ženska. 12 Ko te bodo Egip?ani videli in rekli: ›To je njegova žena,‹ bodo mene ubili, tebe pa pustili pri življenju. 13 Reci, prosim, da si moja sestra, da se mi bo dobro godilo zaradi tebe in bom po tvoji zaslugi ostal živ.« 14 Ko je torej Abram prispel v Egipt, so Egip?ani videli, da je žena zelo lepa. 15 Videli so jo tudi faraonovi uradniki in jo hvalili faraonu. Tako so ženo vzeli v faraonovo hišo. 16 Zaradi nje je lepo ravnal z Abramom: dobil je drobnico in govedo, osle, hlapce in dekle, oslice in kamele. 17 GOSPOD pa je udaril faraona in njegovo hišo s hudimi nadlogami zaradi Abramove žene Saráje. 18 Faraon je poklical Abrama in rekel: »Kako si mi mogel to storiti? Zakaj mi nisi povedal, da je to tvoja žena? 19 Zakaj si rekel, da je tvoja sestra, da sem si jo vzel za ženo? Glej, tu imaš zdaj svojo ženo, vzemi jo in pojdi!« 20 Faraon je glede njega dal ukaze svojim možem in pospremili so Abrama, njegovo ženo in vse njegovo imetje. Abraham in Lot se razideta 13 1 Abram je torej odšel iz Egipta proti Negebu. Z njim je šla njegova žena, vse, kar je imel, in Lot. 2 Abram je bil silno bogat z živino, s srebrom in z zlatom. 3 Potem se je selil s šotori od Negeba do Betela, do kraja, kjer si je prej postavil šotor, med Betelom in Ajem. 4 To je kraj, kjer je prej postavil oltar; in tam je klical GOSPODOVO ime. 5 Tudi Lot, ki je potoval z Abramom, je imel drobnico, govedo in šotore. 6 A dežela ni mogla preživljati obeh, ko sta prebivala skupaj. Kajti njuno premoženje je bilo tako veliko, da nista mogla živeti skupaj. 7 Vnel se je prepir med pastirji Abramovih ?red in pastirji Lotovih ?red – Kánaanci in Perizéjci so tisti ?as prebivali v deželi – 8 in Abram je rekel Lotu: »Naj ne bo prepira med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, saj sva brata! 9 Mar ni vsa dežela pred teboj? Lo?i se torej od mene! ?e pojdeš ti na levo, grem jaz na desno, ?e se ti obrneš proti desni, bom jaz krenil na levo.« 10 Lot je povzdignil o?i in videl vso jordansko pokrajino. Preden je GOSPOD pokon?al Sódomo in Gomóro, je bila v celoti namakana. Vse do Coara je bila kakor GOSPODOV vrt, kakor egiptovska dežela. 11 Lot si je torej izbral vso jordansko pokrajino in se odselil proti vzhodu. Tako sta se lo?ila. 12 Abram je prebival v kánaanski deželi, Lot pa je živel v mestih pokrajine in šotoril tja do Sódome. 13 Sódomci pa so bili hudobni in so silno grešili zoper GOSPODA. 14 GOSPOD je govoril Abramu, potem ko se je Lot lo?il od njega: »Povzdigni o?i in poglej s svojega mesta proti severu in jugu, proti vzhodu in zahodu! 15 Zares, vso deželo, ki jo vidiš, za vedno dajem tebi in tvojemu potomstvu. 16 In storil bom, da bo tvojega zaroda kakor prahu zemlje. ?e bi kdo mogel prešteti prah zemlje, bi lahko preštel tudi tvoj zarod. 17 Vstani in prehodi deželo po vsej njeni dolžini in širini, kajti tebi jo dajem.« 18 Abram je šotoril ter prišel in se naselil pri Mamrejevih hrastih, ki so pri Hebrónu. Tam je postavil oltar GOSPODU. Abraham, kralji in Melkízedek 14 1 Za ?asa šinárskega kralja Amraféla so se elasárski kralj Arjóh, elámski kralj Kedorlaómer in gojímski kralj Tidál 2 vojskovali zoper sódomskega kralja Bera, gomórskega kralja Biršája, admaškega kralja Šinába, cebojímskega kralja Šeméberja in kralja Bele, to je Coarja. 3 Vsi ti so zbrali svoje ?ete v Sidímski dolini, to je Slano morje. 4 Dvanajst let so služili Kedorlaómerju, trinajsto leto pa so se uprli. 5 Štirinajsto leto so prišli Kedorlaómer in kralji, ki so bili z njim. Premagali so Rafájevce pri Ašterót Karnájimu, Zuzéjce pri Hamu, Emejce v Kirjatájimski dolini 6 in Horéjce na njihovem pogorju Seír ter prišli do El Parána na robu puš?ave. 7 Ko so se vra?ali, so prišli do En Mišpáta, to je Kadeša, in pokon?ali vse amale?anske kraje in tudi Amoréjce, ki so bivali v Hacecón Tamáru. 8 Tedaj so se sódomski, gomórski, admaški, cebojímski in belaški – to je coarski – kralj odpravili na pot in se v Sidímski dolini spustili v spopad 9 z elámskim kraljem Kedorlaómerjem, gojímskim kraljem Tidálom, šinárskim kraljem Amrafélom in elasárskim kraljem Arjóhom: štirje kralji proti petim. 10 V Sidímski dolini pa je bilo vse polno smolnih jam. Na begu sta sódomski in gomórski kralj padla v eno od njih, drugi pa so zbežali v gore. 11 Oni pa so pobrali vse imetje Sódome in Gomóre, ves njihov živež, in odšli. 12 Vzeli so tudi Lota, sina Abramovega brata, in njegovo imetje ter odšli. Prebival je namre? v Sódomi. 13 Neki ubežnik je prišel do Hebrejca Abrama in mu to povedal. Ta se je naselil pri hrastih Amoréjca Mamreja, Eškólovega in Anêrjevega brata, ki so bili Abramovi zavezniki. 14 Ko je torej Abram slišal, da je njegov brat ujet, je sklical svoje izurjene može, rojene v njegovi hiši, tristo osemnajst ljudi, in jih zasledoval do Dana. 15 Pono?i je razdelil svoje može in z njimi napadel sovražnike. Premagal jih je in jih zasledoval do Hobe, ki je severno od Damaska. 16 In spravil je nazaj vse imetje in tudi svojega brata in njegovo premoženje je spravil nazaj, z ženami in drugimi ljudmi vred. 17 Potem ko se je vrnil z zmage nad Kedorlaómerjem in kralji, ki so bili z njim, mu je prišel naproti sódomski kralj v dolini Šavé, to je v Kraljevi dolini. 18 Salemski kralj Melkízedek pa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najvišjega Boga 19 in ga je blagoslovil, reko?: »Blagoslovi naj te, Abram, Bog Najvišji, ki je ustvaril nebo in zemljo! 20 In slavljen bodi Bog Najvišji, ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!« Potem mu je Abram dal desetino od vsega. 21 Sódomski kralj pa je rekel Abramu: »Daj mi duše, imetje pa obdrži zase!« 22 Abram mu je odgovoril: »Prisegam GOSPODU, Bogu Najvišjemu, ki je ustvaril nebo in zemljo: 23 Ne, niti vrvice ali jermena od sandale, prav ni?esar od tega, kar je tvoje, ne bom vzel, da ne pore?eš: ›Jaz sem storil, da je Abram bogat.‹ 24 Samó tisto, kar so pojedli moji ljudje, in delež plena za može, ki so šli z menoj: Anêr, Eškól in Mamre. Naj vzamejo svoje deleže.« Božje obljube in zaveza 15 1 Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila GOSPODOVA beseda, reko?: »Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj š?it, tvoje pla?ilo bo zelo veliko.« 2 Abram pa je rekel: »Gospod BOG, kaj mi boš vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedi? moje hiše Damaš?an Eliézer?« 3 In Abram je rekel: »Glej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedi? hlapec moje hiše.« 4 A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, reko?: »Ne bo ta dedoval za teboj, temve? tisti, ki bo prišel iz tebe, bo tvoj dedi?.« 5 Popeljal ga je ven in mu rekel: »Poglej proti nebu in preštej zvezde, ?e jih moreš prešteti!« Potem mu je rekel: »Tako bo s tvojim potomstvom.« 6 Veroval je GOSPODU in ta mu je to štel v pravi?nost. 7 Rekel mu je: »Jaz sem GOSPOD, ki sem te izpeljal iz Ura Kaldejcev, da bi ti dal to deželo v posest.« 8 Rekel je: »Gospod BOG, po ?em bom spoznal, da jo dobim v posest?« 9 Pa mu je rekel: »Vzemi zame triletno telico, triletno kozo, triletnega kozla, grlico in mladega goloba!« 10 Vzel je torej zanj vse te živali, jih razpolovil in položil vsako polovico nasproti drugi, le ptic ni razpolovil. 11 Ptice roparice so se spuš?ale na trupla, Abram pa jih je odganjal. 12 Ko se je sonce nagibalo k zatonu, je Abrama obšel trden spanec in glej, polastila se ga je groza in gost mrak je padel nanj. 13 Rekel je Abramu: »Vedi, da bodo tvoji potomci priseljenci v deželi, ki ne bo njihova, spravili jih bodo v sužnost in jih stiskali štiristo let. 14 A tudi narodu, ki jih bo imel zasužnjene, bom sodil. Potem bodo odšli z velikim imetjem. 15 Ti pa pojdeš v miru k svojim o?etom; pokopan boš v visoki starosti. 16 V ?etrtem rodu se bodo vrnili sem, kajti hudobija Amoréjcev še ni dopolnjena.« 17 Sonce je zašlo in legel je mrak. In glej, lonec za ogenj, iz katerega se je kadilo, in plamene?a bakla sta se premikala med kosi živali. 18 Tisti dan je GOSPOD sklenil z Abramom zavezo in rekel: »Tvojemu potomstvu dajem to deželo od Egiptovske reke do vélike reke, reke Evfrata; 19 Kenéjce, Kenázovce, Kadmonéjce, 20 Hetejce, Perizéjce, Rafájevce, 21 Amoréjce, Kánaance, Girgašéjce in Jebusejce.« Izmaelovo rojstvo 16 1 Žena Sarája Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hagára. 2 Sarája je rekla Abramu: »Glej, GOSPOD mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogo?e bom po njej dobila otroka.« Abram je poslušal Sarájo. 3 Potem ko je preteklo deset let, odkar se je Abram naselil v kánaanski deželi, je Abramova žena Sarája vzela svojo egiptovsko deklo Hagáro in jo dala možu Abramu za ženo. 4 Šel je k Hagári in je spo?ela. Ko pa je videla, da je spo?ela, je za?ela zani?evati gospodarico. 5 Sarája je rekla Abramu: »Ti si kriv, da me žali. Dala sem ti svojo deklo v naro?je, ko pa je videla, da je spo?ela, me je za?ela zani?evati. Naj GOSPOD sodi med menoj in teboj!« 6 Abram je rekel Saráji: »Glej, tvoja dekla je v tvoji roki; naredi z njo, kar se ti zdi prav!« Tedaj je za?ela Sarája z njo tako trdo ravnati, da je Hagára pobegnila od nje. 7 GOSPODOV angel jo je našel pri studencu v puš?avi, pri izviru ob poti proti Šuru. 8 Rekel je: »Hagára, Sarájina dekla, od kod prihajaš in kam greš?« Rekla je: »Bežim od svoje gospodarice Saráje.« 9 GOSPODOV angel ji je rekel: »Vrni se k svoji gospodarici in se podrêdi njeni roki!« 10 Potem ji je GOSPODOV angel rekel: »Silno bom namnožil tvoje potomstvo, da ga ne bo mogo?e prešteti.« 11 In GOSPODOV angel ji je rekel: »Glej, spo?ela si in rodila boš sina; daj mu ime Izmael, kajti GOSPOD te je slišal v tvoji stiski. 12 Ta ?lovek bo pravi divji osel. Njegova roka bo proti vsem in roke vseh proti njemu; nasproti vsem svojim bratom se bo naselil.« 13 Imenovala je GOSPODA, ki je z njo govoril: »Ti si El Roí«; rekla je namre?: »Ali sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?« 14 Zato se vodnjak imenuje Beêr Laháj Roí; glej, je med Kadešem in Beredom. 15 Potem je Hagára Abramu rodila sina. Abram je dal sinu, ki ga je rodila Hagára, ime Izmael. Bog sklene z Abrahamom zavezo 16 Ko je Hagára Abramu rodila Izmaela, je bil Abram star šestinosemdeset let. 17 1 Ko pa je Abram imel devetindevetdeset let, se mu je prikazal GOSPOD in mu rekel: »Jaz sem Bog Mogo?ni. Hodi pred menoj in bodi popoln! 2 Sklenil bom zavezo med seboj in teboj in silno te bom namnožil.« 3 Abram je padel na obraz in Bog je govoril z njim ter rekel: 4 »Glej, to je moja zaveza s teboj: postal boš o?e množice narodov. 5 Ne boš se ve? imenoval Abram, temve? Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za o?eta množici narodov. 6 Naredil te bom silno rodovitnega, napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe. 7 Postavljam zavezo med menoj in teboj ter tvojimi potomci za teboj iz roda v rod kot ve?no zavezo. Tebi in tvojim potomcem za teboj bom Bog. 8 Tebi in tvojemu potomstvu dajem deželo, v kateri bivaš kot tujec, vso kánaansko deželo, v ve?no last in bom njihov Bog.« 9 Bog je rekel Abrahamu: »Ti pa se d?ži moje zaveze, ti in tvoji potomci za teboj iz roda v rod! 10 To je moja zaveza, ki se je držite, zaveza med menoj in vami ter tvojimi potomci za teboj: vsak moški pri vas naj bo obrezan! 11 Obrežite si meso svojih prednjih kožic! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami! 12 Osem dni po rojstvu naj bodo obrezani vsi moški iz roda v rod, najsi bodo rojeni v hiši ali pridobljeni za denar od katerega koli tujca, ki ni izmed tvojih potomcev. 13 Oboji morajo biti obrezani, rojeni v tvoji hiši in pridobljeni za tvoj denar. Takó bo moja zaveza v vašem mesu ve?na zaveza. 14 Kar pa zadeva neobrezanega moškega, ki ni obrezan na mesu svoje prednje kožice, naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva; prelomil je mojo zavezo.« 15 Potem je Bog rekel Abrahamu: »Svoje žene Saráje ne imenuj ve? Sarája, temve? Sara bodi njeno ime! 16 Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom, da bodo iz nje nastali narodi in bodo kralji ljudstev izšli iz nje.« 17 Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: »Ali se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?« 18 Abraham je rekel Bogu: »O da bi le Izmael živel pred teboj!« 19 Bog pa je odgovoril: »Ne, temve? tvoja žena Sara ti bo rodila sina in dal mu boš ime Izak. Sklenil bom z njim svojo zavezo kot ve?no zavezo za njegove potomce za njim. 20 Tudi glede Izmaela sem te uslišal; glej, blagoslovil ga bom in ga naredil rodovitnega ter ga silno namnožil; dvanajst knezov se mu bo rodilo in naredil bom iz njega velik narod. 21 Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara ?ez leto dni.« 22 Ko je Bog nehal govoriti z njim, se je vzdignil od Abrahama. 23 Abraham je vzel sina Izmaela, vse, ki so bili rojeni v hiši, in vse, ki so bili pridobljeni za denar, vse moške izmed ljudi Abrahamove hiše, in obrezal meso njihove prednje kožice še isti dan, kakor mu je Bog naro?il. 24 Ko je bil Abraham obrezan na mesu svoje prednje kožice, je bil star devetindevetdeset let, 25 njegovemu sinu Izmaelu pa je bilo trinajst let, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje kožice. 26 Istega dne sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael. 27 Z njim vred so bili obrezani vsi moški njegove hiše, rojeni v hiši in za denar kupljeni od tujcev. Bog v gosteh pri Abrahamu 18 1 GOSPOD se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vro?ini sedèl pred vhodom v šotor. 2 Povzdignil je o?i, pogledal in glej, pred njim so stali trije možje. Ko jih je zagledal, jim je stekel naproti od vhoda v šotor in se jim priklonil do tal. 3 Rekel je: »Moj gospod, ?e sem našel naklonjenost v tvojih o?eh, nikar ne hodi mimo svojega služabnika! 4 Naj prinesejo malo vode, da si umijete noge. Potem se spo?ijte pod drevesom! 5 Jaz pa prinesem kos kruha, da se okrep?ate, potem pa lahko greste naprej. ?emu bi sicer prišli mimo svojega služabnika!« Rekli so: »Stori, kakor si rekel!« 6 Abraham je pohitel v šotor k Sari in rekel: »Hitro vzemi tri merice boljše moke, zamesi jo in speci kola?e!« 7 Potem je Abraham tekel k živini. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu; ta ga je hitro pripravil. 8 Vzel je masla in mleka ter tele, ki ga je bil pripravil, in vse to položil prednje. Stal je pri njih pod drevesom in so jedli. 9 Rekli so mu: »Kje je tvoja žena Sara?« Rekel je: »Glejte, v šotoru.« 10 Pa je rekel: »?ez leto dni se bom vrnil k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim. 11 Abraham in Sara sta bila stara, že zelo v letih; Sari se je nehalo dogajati, kakor se dogaja ženskam, 12 pa se je sama pri sebi zasmejala in rekla: »Mar naj zdaj, ko sem uvela, še ob?utim slast? Tudi moj gospod je star.« 13 GOSPOD pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je Sara zasmejala in rekla: ›Ali bom res rodila, ko sem že ostarela?‹ 14 Ali je za GOSPODA kaj pretežko? Ko bom ?ez leto dni v tem ?asu spet prišel k tebi, bo Sara imela sina.« 15 Sara pa je tajila in rekla: »Nisem se zasmejala.« Bala se je namre?. »Pa?,« je rekel, »zares si se zasmejala.« Abraham prosi za Sódomo 16 Tedaj so se možje odpravili in gledali proti Sódomi, Abraham pa je šel z njimi, da bi jih pospremil. 17 GOSPOD si je rekel: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kaj nameravam storiti? 18 Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogo?en narod in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje. 19 Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hiši za njim, naj se držijo GOSPODOVE poti in ravnajo v skladu s pravi?nostjo in pravico; tako bo GOSPOD izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil.« 20 GOSPOD je rekel: »Vpitje iz Sódome in Gomóre je res silno in njihov greh je izredno težak. 21 Stopil bom dol, da vidim, ali so res po?eli vse tisto, o ?emer govori vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti ho?em.« 22 Moža sta se obrnila in odšla proti Sódomi, Abraham pa je še stal pred GOSPODOM. 23 Abraham je pristopil in rekel: »Ali boš res pokon?al pravi?nega s krivi?nim vred? 24 Mogo?e je v mestu petdeset pravi?nih ljudi. Ali boš tudi te pokon?al in ne boš prizanesel kraju zaradi petdesetih pravi?nih, ki so v njem? 25 Dale? naj bo od tebe, da bi ti storil kaj takega, da bi pobil pravi?nega s krivi?nim vred, da bi se enako zgodilo pravi?nim kakor krivi?nim! Dale? naj bo od tebe! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravi?no?« 26 GOSPOD je rekel: »?e najdem v Sódomi petdeset pravi?nih med meš?ani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih.« 27 Abraham pa je rekel: »Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom. 28 Mogo?e jih petdesetim pravi?nim manjka pet, ali boš zaradi teh petih uni?il vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga uni?il, ?e jih tam najdem petinštirideset.« 29 Pa je spet spregovoril in mu rekel: »Mogo?e se jih tam najde štirideset.« Odgovoril je: »Ne bom storil tega zaradi teh štiridesetih.« 30 Pa je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, ?e govorim; mogo?e se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom storil tega, ?e jih najdem trideset.« 31 Rekel je: »Glej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogo?e se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih uni?il zaradi teh dvajsetih.« 32 Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, ?e spregovorim še tokrat: Mogo?e se jih tam najde deset.« Odgovoril je: »Ne bom jih uni?il zaradi teh desetih.« 33 GOSPOD je potem, ko je nehal govoriti z Abrahamom, odšel. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj. Sodba nad Sódomo in Lotova rešitev 19 1 Zve?er sta angela prišla v Sódomo, ko je Lot sedèl pri sódomskih vratih. Ko ju je zagledal, je vstal, jima šel naproti in se priklonil z obrazom do tal. 2 Rekel je: »Prosim, gospoda, stopita v hišo svojega služabnika, da preno?ita in si umijeta noge, zjutraj pa vstaneta in odideta po svoji poti.« Rekla sta: »Ne, preno?ila bova na trgu.« 3 Zelo ju je silil, zato sta le odšla z njim in stopila v njegovo hišo. Pripravil jima je ve?erjo, spekel nekvašeni kruh in sta jedla. 4 Preden sta legla, so hišo obstopili meš?ani, sódomski moški, vsi, od de?kov do starcev, vse ljudstvo do zadnjega moža. 5 Klicali so Lota in mu rekli: »Kje sta moža, ki sta nocoj prišla k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!« 6 Lot je tedaj stopil ven k njim na prag, zaprl vrata za seboj 7 in rekel: »Nikar, bratje moji, ne delajte hudega! 8 Glejte, imam dve h?eri, ki še nista spoznali moža; naj ju pripeljem k vam, da storite z njima, kar boste hoteli. Samo tema možema ne storite ni?esar, saj sta prišla v senco moje strehe!« 9 Rekli so: »Poberi se!« Potem so rekli: »Nekdo je prišel sem kot tujec, pa bi rad razsojal. Tebi bomo storili še kaj hujšega kakor njima.« Silno so pritiskali na Lota in bili na tem, da razbijejo vrata. 10 A moža sta iztegnila roke, potegnila Lota k sebi v hišo in zaprla vrata. 11 Može pa, ki so stali pri vhodu, sta udarila s slepoto, od najmanjših do najve?jih, tako da niso mogli najti vrat. 12 In moža sta rekla Lotu: »Imaš v mestu še koga, morda zeta, sinove, h?ere ali sicer kakega svojega ?loveka? Odpelji jih iz kraja! 13 Midva bova namre? ta kraj uni?ila, kajti njihovo vpitje, ki je prišlo do GOSPODA, je prehudo. Zato naju je GOSPOD poslal, da ga uni?iva.« 14 Lot je šel ven in govoril s svojima zetoma, ki sta nameravala vzeti njegovi h?eri. Rekel je: »Vstanita, pojdita iz tega kraja, kajti GOSPOD bo mesto uni?il!« Toda zeta sta mislila, da se šali. 15 Ko se je vzdignila jutranja zarja, sta angela priganjala Lota in rekla: »Vstani, vzemi ženo in h?eri, ki sta tu, da ne boš pokon?an zaradi krivde tega mesta!« 16 Obotavljal se je, zato sta ga moža zgrabila za roko, prav tako tudi njegovo ženo in h?eri – ker mu je GOSPOD hotel prizanesti – in ga odpeljala ven ter ga pustila zunaj mesta. 17 Ko sta jih vodila ven, sta rekla: »Reši si življenje! Ne oziraj se nazaj in ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se reši, da ne boš pokon?an!« 18 Lot jima je odgovoril: »Nikar, gospod! 19 Glej, tvoj služabnik je našel milost v tvojih o?eh in s tem, da si mi rešil življenje, si mi izkazal veliko dobroto. Toda ne morem se rešiti v gore; lahko bi se mi pripetila nesre?a in bi umrl. 20 Glej, tisto mesto je dovolj blizu, da se morem zate?i vanj. In tako majhno je. Dovôli, da se rešim tja! Ali ni res majhno? Tako bom ostal živ.« 21 Rekel mu je: »Glej, uslišal ti bom tudi to prošnjo in ne bom razdejal mesta, o katerem si govoril. 22 Hitro se reši tja! Ni?esar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« Zato se mesto imenuje Coar. 23 Sonce je vzhajalo nad deželo, ko je Lot prišel do Coarja 24 in je GOSPOD storil, da sta od GOSPODA, z neba, deževala na Sódomo in Gomóro žveplo in ogenj. 25 Razdejal je ti mesti in vso pokrajino, vse prebivalce mest in vse rastlinstvo te dežele. 26 Lotova žena, ki je bila z njim, pa se je ozrla nazaj in postala solnat steber. 27 Zgodaj zjutraj je šel Abraham na kraj, kjer je bil stal pred GOSPODOM. 28 Pogledal je proti Sódomi in Gomóri in vse naokrog po pokrajini. Pogledal je in glej, z zemlje se je vzdigoval dim, kakor bi se kadilo iz pe?i. 29 Ko je Bog uni?il mesta pokrajine, se je spomnil Abrahama in poslal Lota pro? od razdejanja, ko je razdejal mesta, kjer je prebival Lot. Za?etek Moábcev in Amóncev 30 Lot je iz Coarja odšel navzgor in se s h?erama naselil na gorovju. Bal se je namre? bivati v Coarju, zato je živel v votlini, on in obe h?eri. 31 Starejša h?i je rekla mlajši: »Najin o?e je star, v deželi pa ni moža, ki bi se nama približal po navadi vse zemlje. 32 Dajva, napojiva o?eta z vinom in leziva z njim; tako obudiva zarod po o?etu.« 33 Tisti ve?er sta torej napojili o?eta z vinom in starejša je šla in legla k o?etu. Pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 34 Naslednji dan je starejša h?i rekla mlajši: »Sino?i sem ležala z o?etom; še nocoj ga napojiva z vinom! Potem pojdi ti in lezi z njim! Tako bova obudili zarod po o?etu.« 35 Tudi tisti ve?er sta napojili o?eta z vinom. Mlajša h?i je vstala in legla k njemu, pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. 36 Tako sta obe Lotovi h?eri zanosili s svojim o?etom. 37 Starejša h?i je rodila sina in mu dala ime Moáb. To je o?e Moábcev do danes. 38 Tudi mlajša h?i je rodila sina in dala mu je ime Ben Amí. To je o?e Amóncev do danes. Abraham in Abiméleh 20 1 Od tam se je Abraham odpravil v pokrajino Negeb in se zadrževal med Kadešem in Šurom. Ko pa je kot tujec živel v Gerárju, 2 je govoril o svoji ženi Sari: »Moja sestra je.« Tedaj je gerárski kralj Abiméleh poslal po Saro in jo vzel k sebi. 3 Toda Bog je prišel k Abimélehu pono?i v sanjah in mu rekel: »Glej, umrl boš zaradi ženske, ki si jo vzel, kajti poro?ena je!« 4 Abiméleh pa se ji še ni približal. Rekel je: »Gospod, ali ubijaš tudi pravi?ne ljudi? 5 Mar ni on rekel: ›Moja sestra je.‹ Pa tudi sama je rekla: ›Moj brat je.‹ S poštenim srcem in ?istimi rokami sem to storil.« 6 Bog pa mu je odgovoril v sanjah: »Tudi jaz vem, da si to storil s poštenim srcem in sam sem te obvaroval, da nisi grešil zoper mene. Zato nisem dal, da bi se je dotaknil. 7 Zdaj pa vrni ženo možu, kajti prerok je in molil bo zate, da ostaneš živ. ?e pa je ne vrneš, vedi, da boste gotovo umrli ti in vsi tvoji.« 8 Abiméleh je vstal zgodaj zjutraj, sklical vse služabnike in jim povedal vse, kar se je zgodilo. Možje so se silno prestrašili. 9 Potem je Abiméleh poklical Abrahama in mu rekel: »Kaj si nam storil? S ?im sem se pregrešil zoper tebe, da si nadme in nad moje kraljestvo spravil to veliko pregreho? Storil si mi, ?esar ?lovek ne sme narediti.« 10 Dalje je Abiméleh rekel Abrahamu: »Kaj ti je prišlo na misel, da si to storil?« 11 Abraham je rekel: »Rekel sem si: ›Gotovo ni strahu Božjega v tem kraju; ubili me bodo zaradi žene.‹ 12 Sicer pa je res moja sestra; h?i mojega o?eta je, a ne h?i moje matere. Tako je postala moja žena. 13 Ko me je Bog poslal iz hiše mojega o?eta po svetu, sem ji rekel: ›Narêdi mi tole dobroto: v vsakem kraju, kamor bova prišla, reci, da sem tvoj brat!‹« 14 Abiméleh je tedaj vzel drobnico in govedo, hlapce in dékle ter jih dal Abrahamu. Vrnil mu je ženo Saro. 15 Potem je Abiméleh rekel: »Glej, moja dežela je pred teboj; prebivaj, kjer ti ugaja.« 16 Sari pa je rekel: »Glej, tvojemu bratu dajem tiso? srebrnikov; glej, naj bo zate kot zagrinjalo ?ez o?i za vse, ki so s teboj. Tako si v vsem opravi?ena.« 17 Potem je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abiméleha, njegovo ženo in dékle, da so mogle roditi. 18 GOSPOD je bil namre? zaprl naro?ja vsem ženskam v Abimélehovi hiši zaradi Abrahamove žene Sare. Izak rojen 21 1 GOSPOD je obiskal Saro, kakor je rekel, in GOSPOD je storil Sari, kakor je napovedal. 2 Sara je spo?ela in rodila Abrahamu sina v njegovi starosti ob ?asu, ki mu ga je Bog napovedal. 3 Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak. 4 Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kakor mu je Bog zapovedal. 5 Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak. 6 Sara je rekla: »Bog mi je pripravil smeh; kdor bo to slišal, se mi bo nasmihal.« 7 In rekla je: »Kdo bi dejal Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? In vendar sem mu rodila sina v njegovi starosti.« 8 De?ek je rastel in ga je odstavila. Na dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko gostijo. Abraham pošlje Hagáro in Izmaela pro? 9 Ko je Sara neko? videla sina Egip?anke Hagáre, ki ga je rodila Abrahamu, kako se igra, 10 je rekla Abrahamu: »Naženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme dedovati skupaj z mojim sinom Izakom.« 11 Ta beseda Abrahamu zaradi sina ni bila prav ni? pogodu. 12 Bog pa mu je rekel: »Naj ti ne bo žal ne de?ka ne dekle! Poslušaj Saro, kar koli ti pore?e! Kajti po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo. 13 A tudi iz deklinega sina bom naredil narod, kajti tvoj potomec je.« 14 Abraham je zgodaj zjutraj vstal, vzel kruha in meh vode, dal to Hagári na rame in jo z de?kom poslal pro?. Šla je in blodila po beeršébski puš?avi. 15 Ko pa je voda v mehu pošla, je vrgla de?ka pod enega od grmov. 16 Potem je šla in sedla za streljaj puš?ice dale?; rekla si je namre?: »Naj ne gledam, kako de?ek umira!« Ko je tako sedela v bližini, je na glas zajokala. 17 Bog je pa slišal de?kov glas in Božji angel je iz nebes poklical Hagáro ter ji rekel: »Kaj ti je, Hagára? Ne boj se, kajti Bog je slišal de?kov glas od tam, kjer leži. 18 Vstani, poberi de?ka in ga d?ži s svojo roko! Kajti iz njega bom naredil velik narod.« 19 Bog ji je tedaj odprl o?i, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo in dala piti de?ku. 20 Bog je bil z de?kom. Rastel je, prebival v puš?avi in postal lokostrelec. 21 Živel je v paránski puš?avi. Mati pa mu je dobila ženo iz egiptovske dežele. Zaveza v Beeršébi 22 Tisti ?as pa sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól rekla Abrahamu: »Bog je s teboj v vsem, kar delaš. 23 Prisezi mi zdaj tukaj pri Bogu, da ne boš varal ne mene ne mojih naslednikov ne potomcev; enako dobroto, kakršno sem ti izkazoval jaz, izkazuj ti meni in deželi, v kateri prebivaš kot tujec!« 24 Abraham je odgovoril: »Prisežem.« 25 Tedaj se je Abraham pritožil Abimélehu zaradi studenca, ki so si ga Abimélehovi hlapci s silo prilastili. 26 Abiméleh je rekel: »Ne vem, kdo je to storil, tudi ti mi nisi povedal in sam nisem slišal o tem do danes.« 27 Abraham je vzel od drobnice in goveda, dal to Abimélehu in sklenila sta zavezo. 28 Abraham je oddelil od drobnice sedem jagnjic. 29 Abiméleh je rekel Abrahamu: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih oddelil?« 30 Rekel je: »Resni?no, vzel boš sedem jagnjic iz moje roke, da mi boš za pri?o, da sem jaz izkopal ta vodnjak.« 31 Zato je ta kraj dobil ime Beeršéba, ker sta tam oba prisegla. 32 Tako sta pri Beeršébi sklenila zavezo. Potem sta Abiméleh in poveljnik njegove vojske Pihól vstala in se vrnila v filistejsko deželo. 33 Abraham je v Beeršébi zasadil tamarisko in tam klical ime GOSPODA, ve?nega Boga. 34 In Abraham je prebival veliko dni kot tujec v filistejski deželi. Abraham daruje Izaka 22 1 Po teh dogodkih je Bog preizkušal Abrahama. Rekel mu je: »Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« 2 Pa je rekel: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v deželo Moríja! Tam ga daruj v žgalno daritev na gori, ki ti jo bom pokazal!« 3 Abraham je vstal zgodaj zjutraj, osedlal osla, vzel s seboj dva hlapca in svojega sina Izaka. Nacepil je drv za žgalno daritev, potem pa je vstal in odšel proti kraju, o katerem mu je govoril Bog. 4 Tretji dan je povzdignil o?i in od dale? zagledal kraj. 5 Rekel je hlapcema: »Ostanita tukaj z oslom, jaz in de?ek pa greva tjakaj, da pomoliva. Potem se vrneva k vama.« 6 Abraham je vzel drva za žgalno daritev in jih naložil svojemu sinu Izaku, v svojo roko pa je vzel ogenj in nož. In šla sta oba skupaj. 7 Izak je nagovoril svojega o?eta Abrahama in rekel: »Moj o?e!« Ta je rekel: »Tukaj sem, moj sin.« Pa je rekel: »Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje za žgalno daritev?« 8 Abraham je rekel: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.« In šla sta oba skupaj. 9 Prišla sta na kraj, o katerem mu je Bog rekel. Tam je Abraham sezidal oltar in razložil drva. Zvezal je svojega sina Izaka in ga položil na oltar na drva. 10 Potem je Abraham iztegnil svojo roko in vzel nož, da bi zaklal svojega sina. 11 Tedaj mu je zaklical GOSPODOV angel iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Rekel je: »Tukaj sem.« 12 In je rekel: »Ne izteguj svoje roke nad de?ka in ne stôri mu ni?esar, kajti zdaj vem, da se bojiš Boga, saj mi nisi odrekel svojega sina, svojega edinca.« 13 Abraham je povzdignil o?i in pogledal, in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v grmovje. Abraham je torej šel in vzel ovna in ga daroval v žgalno daritev namesto svojega sina. 14 Zato je Abraham tisti kraj imenoval »GOSPOD bo preskrbel«, kakor pravijo danes: Na gori GOSPODOVI bo preskrbljeno. 15 GOSPODOV angel je drugi? poklical Abrahama iz nebes 16 in rekel: »Prisegel sem pri sebi, govori GOSPOD: Ker si to storil in nisi odrekel svojega sina, svojega edinca, 17 te bom zares obilno blagoslovil in silno namnožil tvoje potomstvo, kakor zvezde na nebu in kakor pesek, ki je na morskem bregu. Tvoji potomci bodo vzeli v posest vrata svojih sovražnikov 18 in s tvojimi potomci se bodo blagoslavljali vsi narodi na zemlji, ker si poslušal moj glas.« 19 Abraham se je vrnil k hlapcema, vzdignili so se in skupaj odšli proti Beeršébi. In Abraham je prebival v Beeršébi.

WP-Bible plugin
), ki nam je pomagala razumeti pomen novega imena, vzpostavitve zaveze in obljube.

Preberi več Pojdi iz svoje dežele!

Share

Dež in toča in sonce in …

Prejšnji petek, pet minut pred dvanajsto, se je na glavni želežniški postaji v Kamniku zbrala gruča oranžnosrajčnikov. Začela se je Taborna šola metode PP za skavtske voditeljice in voditelje.1

Metoda PP temelji na poti, skupnosti in služenju, tokrat je bil povdarek na poti in smo tako poleg osvajanja različnih veščin vodenja skupine mladostnikov osvajali tudi kilometre poti in višinske metre.

Preberi več Dež in toča in sonce in …

__________________________
  1. PP je kratica, ki označuje popotnike in popotnice – to je skavte v starosti od 16 do 21 let. []
Share

Spet doma

https://www.pomurjeonbike.com/_images/proge-kv/ledavsko_jezero.jpg

Kako hitro je minil teden. Prejšnjo sredo smo se zjutraj podali na težko pričakovani potovalni tabor. Trinajst nas je šlo. Zbrali smo se na našem dvorišču, porazdelili hrano in šotore po nahrbtnikih in odbrzeli na avtobusno postajo. Tabor smo namreč začeli v Gornji Radgoni.

Prišedši v Gornjo Radgono nas je poslikal Večerov novinar, rekoč, da bomo naslednji dan v časopisu.1 Začeli smo svojo pot, ki smo jo vodili voditelji v vlogah B.P.-ja, Agnes in sv. Pavla.2. Prestopili smo državno mejo in prečkali Avstrijo do Cankove, kjer smo spet stopili v Slovenijo. Bili smo priče prekmurske gostoljubnosti, saj so nas povsod toplo sprejeli.

Preberi več Spet doma

__________________________
  1. no, tega nisem nikjer našel, je pa bila v Večeru na zadnji strani slika s praznovanja stoletnice v LJ – več o tem pa drugič. Se je pa na spletu pojavil ta članek. []
  2. B.P. – lord Robert Baden Powell – ustanovitelj skavtskega gibanja, Agnes – Robertova sestra – voditeljica dekliške veje, sv. Pavel – zavetnik popotnikov []
Share