Arhiv Značk: Cerkev

Osvoboditi se moramo vseh navezanosti

https://www.pictureslovenia.com/media/img/pic/500/386/1593401516388452.jpg
V teh dneh z vami1 v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljam o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Prisluhnimo sedaj, kaj pomeni »Osvoboditi se moramo vseh navezanosti«.

V sodobnem svetu je človek nagnjen k temu, da bi v krščanski veri zavrgel vse, kar je nekoliko bolj zahtevno. Vendar je treba živeti celoten evangelij.

Jezus pravi: »Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«

Za lažjo predstavo dejavnega sodelovanja si vzemimo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed.

Danes se ustavimo pri tretjem koraku: žetev.

Ko je žito v vsem svojem sijaju, ko zlatorumeno valovi in se ziblje v lahkotnem vetriču poletne jutranje svežine, mora pasti. Je spodrezano – požeto. Za žito tako usodno dejanje, za žanjce vesel dogodek, ki jim bo napolnil kašče. Staroegipčanska delovna ljudska Pesem nosačev žita iz 15. stol. pr. Kr., ki so jo najverjetneje poznali in prepevali tudi Izraelci, ko so bili v Egiptu, nam spregovori dveh skrajnostih življenja: o polnosti in praznini, o trdem delu, znoju in veselju. to je mogoče preživeti le v nenavezanosti na tuzemske stvari. Ko žito izgubi ves svoj sijaj je pripravljeno za nov korak. Ko človek uvidi, da je potrebna odgovornost, vztrajnost, vaja, trening, mu uspe doseči zastavljene cilje.

Evharistija nam kaže, kako je Jezus vztrajal do konca, čeprav je njegovo telo omagovalo – duh je bil voljan. Odprimo tudi mi svoje srce in duha, da bomo mogli delati dobro – in to z veseljem.

Poslušaj:

__________________________
  1. Duhovna misel na Radiu Ognjišče. []
Share

Sodelovanje z vero

https://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/045_zlozena_poved/sejalec.jpg

V teh dneh z vami1 v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljam o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Prisluhnimo sedaj, kaj pomeni »sodelovanje z vero«.

Takšno sodelovanje je možno le pri tistem, ki živi iz osebne, poglobljene in žive vere. Sodelovanje je pravilno takrat, kadar s pomočjo Božje milosti sodeluje ves človek z vsemi svojimi sposobnostmi, z razumom, srcem in s telesom.

Za lažjo predstavo dejavnega sodelovanja si vzemimo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed.

Danes se ustavimo pri drugem koraku: sejanje pšenice.

Ko je zemlja pripravljena lahko vanjo posejemo pšenična zrna. Jezusova prilika o Sejalcu nam je dobro znana in lahko si predstavljamo semena, ki priletijo v različno zemljo in bolj ali manj uspešno uspevajo. Sejalec mora zaupati, da bo seme padlo v dobro zemljo in obrodilo dober sad.

Nekatera semena ne dajo sadu, ker padejo v kamnito ali s trnjem zaraslo zemljo, druga pa padejo v dobro zemljo in nekatera obrodijo trideseteren, druga šestdeseteren in spet druga stoteren sad. Kakšne razlike.

Podobno je pri dejavnem sodelovanju pri bogoslužju. Razlogi sodelovanja so lahko zelo različni: prisila zaradi bližajoče se birme oz. prvega obhajila, teženje staršev oz. starih staršev, veselje do »nastopanja«, želja dati nekaj sebe za dobro vseh – darovanje. Seme mora umreti, da zraste v novo rastlino.

Za resnično sodelovanje je torej potrebna vera v Jezusovo daritev. On se je prvi daroval za nas, da se lahko sedaj po njegovem zgledu mi razdajamo za druge.

Poslušaj:

__________________________
  1. Duhovna misel na Radiu Ognjišče. []
Share

Dejavno sodelovanje

https://img223.imageshack.us/img223/2144/pb170040ow5.jpg

V prihodnjih dneh bom z vami1 v okviru priprave na Slovenski evharistični kongres razmišljal o »pogojih za dejavno sodelovanje« pri zakramentu evharistije. Najprej si poglejmo, kaj pomeni »dejavno sodelovanje«.

Drugi vatikanski cerkveni zbor glede sodelovanja pri mašni daritvi naroča: Zavestno, pobožno in dejavno naj bi sodelovali pri svetem dogajanju.

Kako naj pri evharistični daritvi, ki je ponavzočitev Jezusove daritve, dejavno sodelujemo. Mar se ni on za nas daroval enkrat za vselej? Ali naj tudi mi darujemo svoje telo in kri?

Taka in podobna vprašanja bi se nam lahko zastavila ob premišljevanju o tem, kaj pomeni dejavno sodelovati pri svetem bogoslužju.

Za lažjo predstavo dejavnega sodelovanja si vzemimo primer kruha. Kako pridemo do kruha? Potreben je dolg proces priprave. Najprej je treba zorati zemljo, v katero potem lahko posejemo pšenico, ki mora dozoreti. Na vrsto pride žetev in mletje v mlinu, da dobimo moko iz katere lahko zamesimo testo. Testo damo v peč in dobimo kruh primeren za jed.

Danes se ustavimo pri prvem koraku: oranje zemlje. Za oranje zemlje potrebujemo veliko stvari – od kosa zemlje do orodja s katerim si pomagamo pri oranju – plug. Včasih so delo opravljali na roke – z motiko, kasneje so si omislili pluge z živalsko vprego, še kasneje je plug vlekel traktor. Dandanes poznamo večvrstne pluge, s katerimi lahko naenkrat izorjemo več brazd.

Podobno je z dejavnim sodelovanjem.

Potrebno je vzpostaviti primerno okolje, ki bo omogočalo dejavno sodelovanje ljudi z najrazličnejšimi sposobnostmi. Priprava in oblikovanje sodelavcev je lahko zelo podobno oranju, saj je treba v ljudeh okoli sebe poiskati njihove talente in sposobnosti, ki so velikokrat zelo skriti. Počasi jih je treba izluščiti in jim dati priložnost, da se izkažejo. Nekaterim gre tovrstno iskanje talentov zelo hitro od rok, drugi pa so bolj okorni in zaupajo le lastnim rokam in motiki.

Za dejavno sodelovanje širšega kroga ljudi je torej v prvi vrsti potrebna večja odprtost duhovnikov, kot glavnih animatorjev oz. navduševalcev v župniji.

Poslušaj:

__________________________
  1. Duhovna misel na Radiu Ognjišče. []
Share

Kaj je resnica?

Pilatovo vprašanje Jezusu sploh ni bilo tako neumestno (prim. Jn 18,38Jn 18,38
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP

38 Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?« Smrtna obsodba Ko je to dejal, je šel spet ven k Judom in jim rekel: »Jaz ne najdem na njem nobene krivde.

WP-Bible plugin
). Spodnji video opozori na čisto drugačne razsežnosti novodobnih škandalov, ki so zelo ozko usmerjeni.

Pa da ne bo kdo napačno razumel. Pedofilija je vredna stroge obsodbe.

Share