Noč. Velika noč. Največji krščanski praznik v svojem imenu ni nič kaj spodbuden. Noč ima svojo moč, nočna kronika je vedno polna…
Noč vsekakor ni čas, ki bi bil pri srcu ljudem. Kot bi se praznik norčeval iz množice tistih, ki niso nikdar ugledali luči dneva, tistih, ki se niti rodili niso, tistih, ki so od rojstva slepi ali pa jim je bila luč dneva odvzeta pri kaki nesreči. In vendar je Velika noč poseben praznik, pri katerem se spominjamo vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Tudi On je trpel in umrl, tretji dan, in tega se spominjamo danes, pa je vstal. Praznik teme je tako postal praznik luči. Sinoči, pri velikonočni vigiliji, smo prepevali hvalnico luči, ki je premagala temo greha. To je namreč bistvo sporočila Velike noči: Jezus je s svojo smrtjo in vstajenjem premagal temo greha in nas odrešil. Vse.
V današnjem evangeliju beremo, kako je Marija Magdalena šla h grobu že navsezgodaj, še v temi, in videla, da je kamen odstranjen od groba. Prišla je še v temi in vendar je videla glavno sporočilo današnjega praznika – prazen grob. Tega ni mogla zadržati zase, ampak je pohitela in to povedala tudi Petru in Janezu. Stekla sta h grobu in videla. Videla in verovala. Tema je bila potrebna, da lahko v luči vstajenja jasneje vidimo. Če ne bi bilo teme, se ne bi veselili Luči. Današnji praznik nas vabi, da se veselimo te velike skrivnosti, da je Bog poslal svojega edinorojenega Sina, da bi svet odrešil. Tako sedaj ni čas za objokovanje, ampak priložnost, da tudi sami oznanimo drugim veselo novico o našem odrešenju. Sv. Pavel nas namreč vabi v svojem pismu Kološanom, da če smo vstali s Kristusom, iščemo to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na božji desnici. In ob koncu časov se bomo tudi mi z njim prikazali v slavi. Velika noč ne opeva noči in se ne norčuje iz ljudi v stiski, ampak, nasprotno, vliva upanja vsem, ki jih še vedno zagrinja tema greha.
Praznovanje letošnje Velike noči naj nam torej da moči in poguma na poti skozi življenje; naj nas razsvetli in nam pomaga, da bomo znali tudi v najhujših trenutkih videti Luč in z njo osrečiti vse okoli sebe. Kristus je res vstal! Aleluja!
Am…zakaj smo pa mi imeli danes “Pot v Emavs” ?!? – retorično vprašanje…Hvala ti za te misli 🙂
Čisto resno bi te vprašal in , če zmoreš, mi odgovori na nekaj vprašanj.
1. Zakaj človek potrebuje religijo, katerokoli?
2. Kakšen bi bil človek, če ne bi gojil religije, katerekoli?
3. Ali je možno, da religija, katerakoli, zavira človekov napredek?
4. Ali je možno, da religija, katerakoli odvrača človeka od samoodgovornosti?
Če se boš odločil za odgovor, bi te prosil za preproste odgovore, ker se mi zdi, da je odgovor, ki je zavit v neke izreke iz katerih naj bi sam izluščil kaj in kako, navadna manipulacija.
Imam občutek, da se nekateri “zadevate” z vero … popolnoma enako kot otroci (al pa odrasli) ko “padejo” v virtualno resničnost računalniških igriC, šaha, programiranja … stanje strokovno poimenovano “FLOW” – STANJE OPTIMALNE IZKUŠNJE. Nekateri temu rečejo tudi SREČA. Vse ostalo postane nepomembno. Samo en smisel ostane … celo življenje se lahko posveti temu. Nič ni težko. Tudi umreti ne. Smrt sploh ni pomembna samo, da smo v “špilu” …
Ta občutek mi je poznan. Sej je čist OK …če imaš organizacijo za tabo, da te podpira, da ti zagotovi hrano, stanovanje, izobraževanje … če nimaš odgovornosti do družine … hmmmmmm … do katerega leta se je pa možno vpisati med menihe?
@Sebastjan Erlah: V lekcionarju sta obe možnosti.
@lojze:
AD1: Človek ni samo telesno bitje (gr. sarx ali soma = meso, telo) ampak ima tudi čustva (gr. psihe = duša), in duha (gr. pneuma = duh). Vsaka od teh razsežnosti človeka potrebuje svojo “hrano”.
Človek je po naravi religiozno bitje, o čemer pričajo že ostanki prejšnjih civilizacij. Zakaj? Da dobi odgovore na temeljna vprašanja: Kdo sem, zakaj, čemu, kam grem,…
AD2: Lahko bi bil čisto OK. Saj religija ni garant, da je človek v redu. Gre za osebno držo, ki se mora kazati v konkretnem življenju. Ni religiozen vsak, kdor je (npr. v krščanstvu) krščen. Veliko več je potrebno za to, da lahko rečeš, da si religiozno bitje. Gre za konkreten odnos do sebe, drugega in Drugega (Boga).
Tudi če nisi religiozen, torej če ne priznavaš Drugega, si še vedno dober človek, v kolikor priznavaš drugega – sočloveka. In obratno.
Tudi če si religiozen (priznavaš Boga), nimaš pa posluha za sočloveka, nisi dober človek.
AD 3 in 4: Je možno. Kadar pride do fundamentalizma – neravnovesja med razsežnostmi človeka – pri njegovem odnosu do boga oz. drugih ljudi.
Upam, da sem dokaj razumljivo odgovoril.
Mir in vse dobro!
@analitik:
Zanimiv je ta Vaš občutek.
No, jaz živim konkretno življenje, pri svojem delu se srečujem s konkretnimi ljudmi, ki imajo konkretna življenja in probleme. In jim skušam tudi konkretno pomagati.
Smisel, zakaj nekomu pomagam, pa najdem tudi v svojem odnosu do Boga, ki mi je sam pokazal, da je potrebno spoštovanje in ljubezen do vseh.
“Organizacija” je v tem, da imamo v skupnosti vse skupno. V našem redu pa je dobrodošel vsak, ki ima pravi namen. Več o tem pa: https://franciskani.rkc.si/
Mir in vse dobro!
Izjemno zanimiva slika vstajenja. Nenavadna. Je Giotto?
@lisjak: Ja, Giottova je. On je vedno zanimiv.
živjo Janez,
šele danes sem opazila tvoj Blog.
Všeč mi je tovje razmišljanje o Veliki noči.
Zanima me, če boš kdaj našisal kaj praktičnega iz svojega dela, kako ljudje občutijo svojo Vero, kako jo izražajo, kako je v PRAKSI izvajajo……
zakaj me to znaima?
Zato, ker sem veliko med ljudmi, marsikaj vidim, slišim občutim, pa včasih sem tudi zelo presenečena …nad dobrim in nad slabim. pa ni rečeno, da tisto, kar je slabo počnejo oni, ki se štejejo za zelo NE-verne…..
Konec koncev tudi pri maši in pridigi pogrešam malo bolj sočne retorike, malo lastnega oblkovanja tekstov, misli…..
Včasih me ima, da bi komu, ki pridiga kot bi vrtel lajno, sredi govorance, kakšno rekla 🙂
Želim ti vse lepo in uživaj dan, čeprav se ne kaže v svoji sončni luči
Mica
@zareceno: Saj se tudi že eno leto nisem oglasil… 🙁
Tvoj predlog bom upošteval, čim najdem kaj več časa. Sem se ravno vrnil z duhovnega vikenda za birmance in nekako zaključil pravi maraton duhovnih vikendov in duhovnih vaj, ki je potekal že od februarja…
Mir in vse dobro!
Janez