Veličasten je moral izgledati ta Jezusov prihod v Jeruzalem. Množice, spremstvo, »špalir«, mahanje z palmovimi vejami in oljkami … Predenj so na tla polagali svoje plašče in mu vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljêno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!«
Kdo si ne bi zaželel takega sprejema? Vsi so ga navdušeno pričakovali in ga sprejeli … blagoslavljali so njegov prihod. In on je mirno jezdil na osličku in jim mahal v pozdrav. Kakšna idilična podoba.
Vendar ni bilo vse tako preprosto. Ta podoba se je v nekaj dneh razblinila kot milni mehurček. Lepe besede so postale pljunki in žalitve. Mahanje s palmovimi vejami in oljkami se je spremenilo v žuganje s pestmi. Radostno vzklikanje se je razraslo v rjoveče zahtevanje križanja. Polaganje plaščev predenj mu je odvzelo še njegovo suknjo. Žrebali so zanjo. Kako smo ljudje nepredvidljivi. Enkrat smo navdušeni do konca, v naslednjem trenutku pa smo že popolnoma nasprotnega mnenja. Zakaj tako nihamo, zakaj smo tako nestabilni?
Jezus je vedno odkrito govoril in učil, pa so ga vendar napačno razumeli in v njem pričakovali političnega rešitelja, ki jih bo rešil okupatorske oblasti Rimljanov. Zato, ker so nekateri prenapeteži hoteli spremeniti namen njegovega prihoda in ga spremeniti v zmagovalni pohod na Rimljani. On pa je prišel, da bi nas naučil ljubiti in spoštovati, videti in prisluhniti. Te prenapeteže bi lahko primerjali našim medijem, ki vedno navijajo in protežirajo, dajejo prednost svojim ciljem, ki jih vsiljujejo množicam. In tako se ustvarja javno mnenje. Če se laž velikokrat pove, postaja v zavesti ljudi to resnica… Le kako je lahko iz množice pristašev nastala v tako kratkem času nahujskana množica, ki je zahtevala njegovo smrt? Lahko se čudimo, zmajujemo z glavo, ali pa ugotovimo, da smo mi velikokrat podobni tej množici. Kolikokrat se damo zapeljati medijem, javnemu mnenju,…
Kdaj smo se nazadnje odločili za kako stvar po lastnem razmisleku in ne glede na mnenje drugih? Veliki teden, ki je pred nami, nam s svojo vsebino trka na srce: Ga boš tudi ti obsodil in zahteval križanje, zato, ker se ti ne da ljubiti in spoštovati? Ali pa boš stopil k njemu in mu pomagal nositi križ.
@križar: No, jaz nimam problema. Krivega se počutim toliko, kolikor tudi sam zapadem v obsojanje, v nespoštovanje, v greh – s temi dejanji sem podoben tistim, ki so zahtevali križanje…
Jezus je vedel v kaj se spušča. Pred tem je molil, da bi mogel iti do konca, da ne bi obupal. On – Bog in človek – je hotel do konca živeti kot človek, umreti kot človek (čeprav nečloveško s križanjem). Zakaj? Da bi nas odrešil. Kaj to pomeni? Da bi se zavedali, da se naše življenje ne konča s smrtjo, ampak se nadaljuje v večnosti. Pri Bogu.
Svoj način življenja (redovnik, duhovnik) sem si izbral sam in z veseljem pomagam ljudem v težavah, jim pomagam nositi njihov križ. In nikoli mi ni žal, ko vidim in slišim, da so ljudje potem bolj veseli in da z veseljem stopajo skozi življenje.
Tudi jaz ti želim vse dobro!
Lepo , da se sprašuješ o teh stvareh, malce moti to, da se pri spraševanju in razmišljanju ne ukvarjaš z lastnimi interesi. Ti tvoji interesi vodijo tebe in na podlagi tega delaš kar delaš.
Jaz razumem, da so bili tudi takrat interesi, tako pri enih kot drugih, in ti interesi so prišli v konflikt. To je normalno, ker čim je več vpletenih, je ponavadi tudi konflikt interesov.
Ne zdi pa se mi pošteno iz tvoje strani, ali pa strani tvoje ideologije, da manipuliraš z obsodbami, križanjem, ljubeznijo, spoštovanjem. Zakaj ni nikoli govora o manipulacijah križanega, o nespoštovanju, ki ga je izražal….Enostavno je dobil kar je iskal, zares žalostno pa je, da je duhovščina zaradi medsebojnega boja za oblast, izkoristila to lastno dejanje za grobo manipulacijo in to prodaja kot: Kristus je umrl za vas na križu. Bla, bla, če je na križu umrl, je umrl zaradi svoje neumnosti…
Imaš hud problem. Zakaj pa si ponotranjil krivdo, ki jo je storila tvoja vrsta ljudi, kar muči se in nosi križ, če si tako neumen. Pa da ne boš mislil, da si s tem nekaj več, ja no si bolj neumen si.
Pa lep pozdrav in lepo bildanje ti želim.
@križar: O Jezusu Kristusu poročajo različni viri iz tistega časa iz katerih lahko razberemo kdo in kakšen je bil. Sam je s svojim življenjem (delo, govori, znamenja,…) pokazal kdo in kaj je. Pravi Bog in pravi človek. Seveda je to stvar vere, ki je nikomur ne vsiljujem.
Kakšna je njegova odgovornost? Spodbujal je k spoštovanju in ljubezni do vseh, tudi do sovražnikov. Miril je svoje učence. Užival v tem trpljenju ni, saj je prosil, naj gre mimo njega, ampak izpolnil je Očetovo voljo.
Ne mislim, da ljudje potrebujejo pomoč. To je dejstvo. Ljudje prihajajo po pomoč: materialno in duhovno!
Ne vem zakaj ti govoriš o zavajanju? Krščanstvo oz. natančneje katoliška Cerkev temelji na osebnih odločitvah ljudi, da zaživijo po nauku in učenju svetega pisma in tradicije Cerkve. Nauk je jasen, ne gre za skrivnostna spoznanja za izbrance kot pri kakšnem gnosticizmu ali sodobnem new age-u.
Hvala za tvoja razmišljanja.
Mir in vse dobro!
O odgovornosti Kristusa pa ne črne ne bele, a ne? Kako priročno, kako preprosto je nekaj nakladati brez, da se upošteva vse vidike nekega dogodka…
Kaj pa če je bil Kristus navaden mazohist in se je dal ubiti, ker je užival v tem. Ja in zanimivo, samo človek je bil, ki je mešal štrene, in bil zato kaznovan- človeško- namreč nisem še slišal, da bi živali počele kaj takega.
Zakaj neki ga imenuješ Bog? A ti prav pride pri zavajanju ljudi, ki so si izbrali , da bodo ovce?
NIč ni narobe, če si si sam izbral poklic, ampak zakaj misliš, da ljudje sploh potrebujejo tvojo pomoč, oziroma sploh pomoč kogarkoli? In ko vidiš, da so ljudje potem bolj veseli si izpolnil svoj namen, a ne? Najprej jim poveš, da je nekdo za njih trpel in celo umrl za njih in to na križu ( oh kako grozno), potem jim pa pomagaš prebroditi težave, ki si jih povzročil s povzročanjem občutka krivde. Lepo ! Temu jaz rečem, ustvari problem, ponudi rešitev, služba zagotovljena.
Kako naj boš verodostojen, če si sam globoko zaveden?
Praviš: o J.K. poročajo različni viri. Kdo so tvorci virov, kdo so pisci teh zapisov, ali lahko zatrdiš, da so govorili resnico, ali lahko zatrdiš, da so bili pisci psihično stabilni, ali lahko zatrdiš, da pisci niso bili pod vplivom kakšne takratne opcije…..
Seveda je to stvar vere kot praviš, in ravno to je sporno in ravno tu se vidi poskus vodenja širših množic. Zakaj, o tem pač zdaj ne bom, ker je lahko predolgo. Se pravi , če ne verujem, tega preprosto zame ni…
Kako je lahko imel sovražnike, če je bil tako dober? Ali je bil njegov Oče slab, ali svojega sina ni maral, če je moral izpolniti njegovo voljo?
Ljudje prihajajo po pomoč zato, ker jim je pomoč omogočena, seveda pa morajo najprej prodati dušo. Če bi se od ljudi pričakovalo, da bodo do sebe odgovorni, ne bi potrebovali pomoči, seveda pa ne bi potrebovali tudi tvojih uslug.
Najbolj nekritično stališče si pa pokazal pri opisu na čem temelji krščanstvo. Nisem ravno prepričan, če so bile osebne odločitve ljudi, da so šli na natezalnice, grmade in tako dalje, saj sam dobro veš…
Nauk je jasen, ampak za koga, morda za tebe, nauk zavajanja, in o kakšnih skrivnostih skoraj ne bi moglo biti govora..
Hvala enako tebi za odgovore…
@križar:
O tem, kdo je zaveden, bi se dalo na dolgo in široko razpravljati. Jaz nisem zaveden, ker sem svoje odločitve vedno preverjal skozi daljši čas.
Različni viri o katerih sem pisal, so bili skozi zgodovino že velikokrat preverjani in so vedno znova obdržali svojo verodostojnost.
Če bi malo poznal zgodovino krščanstva, vse preizkušnje prvih stoletij, bi vedel, da je moralo biti tistim, ki so vztrajali v krščanstvu, kristalno jasno, zakaj niso odpadli od vere. Ni bilo nikakršne prisile. Silili so jih k odpadu od krščanstva. Oni pa so vztrajali. Prestali so mučeniško smrt.
Vera je osebna stvar in nikakor ne gre za vodenje širših množic, kot pišeš.
Zakaj je imel Jezus sovražnike? Da je bil dober, o tem ni dvoma. Imel je nasprotnike, ki so hoteli imeti drugačnega Mesija. Ti nasprotniki so hoteli obdržati takratno stanje…
Zakaj je izpolnil Očetovo voljo? Da bi lahko to razumel, bi moral bolj poznati Troedinega Boga.
Gre za enost med Očetom in Sinom.
Da bi nam ljudem pokazal, kako nas ima rad, je daroval svojega Sina, da nas je odrešil. Za razumevanje tega moraš poznati semitski način razmišljanja. Sin je nekaj najdragocenejšega za očeta. In če je nekdo pripravljen darovati svojega sina, to pomeni, da je pripravljen iti do konca. Toliko na kratko. Več pa najdeš v kakšni teološki knjigi oz. razlagi.
Zakaj bi moral kdorkoli prodati dušo. Tu opažam tvoje nepoznavanje ali pa zavajanje.
V zgodovini se je sicer marsikaj dogajalo, so tudi črne plati, ki pa so bile posledice zlorabe krščanskega nauka.
Še danes se dogajajo take zlorabe (pedofilija in podobno), vendar to ni v skladu z naukom Cerkve.
Upam, da sem ti razjasnil vsaj nekaj.
Mir in vse dobro!
… z veseljem pomagam ljudem v težavah, jim pomagam nositi njihov križ. In nikoli mi ni žal, ko vidim in slišim, da so ljudje potem bolj veseli in da z veseljem stopajo skozi življenje.
————————————————–
Pozdravljen.
Si pomagal mogoče kdaj kakšnemu, ki se je poskušal vrniti nazaj k cerkvi, ki je izgubil vero mogoče …? Verjetno je takih bolj malo, ampak me vseeno zanima, če si se srečal s takimi ljudmi …
@Laurena:
Ja, srečal sem se tudi z ljudmi, ki so se po dolgih letih želeli vrniti nazaj v Cerkve in jim je v veliki meri tudi uspelo.
Vsekaor gre za različne izkušnje ljudi.
Eni so v mladostni razposajenosti odvihrali daleč proč, drugi so bili dokaj blizu, v nekem trenutku življenja pa so prišli do spoznanja, da ne morejo več naprej… In so prišli nazaj v Cerkev.