Arhivi Kategorije: Skavti

Mož, ki je sadil drevesa

V minulem tednu se je ob obronkih našega največjega gozda odvijala Taborna šola metoda PP v okviru Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Usposabljanje novih voditeljev veje popotnikov in popotnic (PP) smo obogatili z rdečo nitjo, ki je v letošnjem mednarodnem letu gozdov bila v zgodbi o možu, ki je sadil drevesa (Jean Giono: Mož, ki je sadil drevesa).

Dejanja molčečega pastirja, ki je vztrajno in skrbno iz dneva v dan sadil drevesa, so bila vsem v spodbudo in izziv, da bi v življenju znali poiskati pot, ki vodi v upanje.

Poglejte si omenjeno zgodbo v kratki risanki.

https://www.youtube.com/watch?v=Pk4CdF-BpBg https://www.youtube.com/watch?v=YEhoQrN8Dr4 https://www.youtube.com/watch?v=4D8EUDy3wA0
Share

Od ljudi za ljudi

Ali je kateri mesec bolj človeški kot december? Vsa ta obdarovanja, od Miklavža do Božička in še novoletna; vse lepe besede ob božičnih praznikih in voščila ob novem letu …1

Pa je v resnici vse tako lepo?
Ali si v resnici vzamemo čas za drugega, za človeka?
Ali nas tekanje od trgovine do trgovine v resnici zbližuje med seboj?
Ali so prazniki v resnici pogojeni s številom daril in lepih besed, ki so nam podarjene?
Ali v tem adventno-predbožičnem vrvežu sploh še uspemo prisluhniti in slediti svojim pričakovanjem in željam?

Morda bi morali preiti k bistvu. Jezus sam nam je pokazal, kaj pomeni praznovati, kaj pomeni biti blizu. Za nas je namreč postal človek. On, Bog, je za nas postal nebogljen otrok. Otrok, ki ga lahko vzamemo v naročje in se mu šepetajoče dobrikamo.
Jezus sam nam je torej pokazal, kako se približati drugemu in kako se pustiti približati.
Sprejemati vse, samo zato, ker so ljudje, tako kot mi.

In kako naj to naredimo?
»Nič lažjega. Pojdi z mano,« bi rekel Melkijad.
Začni doma. (Uff, zakaj sem spraševal.)
S starši se pogovori o prihajajočih praznikih, kaj bi bilo treba še pripraviti, kaj lahko prevzameš sam … Sprejmi jih kot tiste, ki jim je mar zate in ti želijo najboljše, samo tega ne znajo vedno pokazati.
Z brati in sestrami naredite načrt, kako boste še posebej razveselili starše. Na ta način se boste bolj povezali tudi med seboj.
S sošolci in prijatelji predebatirajte svoj odnos do drugačnih, do drugih, do sebe, do praznovanja, do Boga.
S skavti poiščite načine, kako bi lahko v svoji okolici razveseljevali tudi manj opazne oz. obstranske ljudi.

Na tak način bo letošnje praznovanje gotovo bolj doživeto in polno, prazniki pa ne bodo prazni. Vsak pogled, vsaka roka, vsak nasmeh, ostanejo v srcu in grejejo tudi v najbolj mrzlih dneh praznine.
Kar je v srcu, ostane za vedno.

Naj adventno pričakovanje božičnega dogodka izzove v nas odločenost, da želimo narediti nekaj več, da želimo narediti korak naprej v odnosu do ljudi, ki jih srečujemo na življenjski poti.
Ja, treba je biti bolj človek, bolj človeški, in to svojo človeškost pokazati tudi tistim, ki se obnašajo nečloveško, samo zato, ker so ljudje, tako kot mi.

__________________________
  1. Duhovna misel za mesec december v reviji Skavtič. []
Share

Vreme

Saj ne, da ne bi imel o čem govoriti, ampak preprosto je vreme v zadnjih tednih pokazalo zobe …

Včeraj sem se vrnil z verjetno najodmevnejšega dogodka letos – vseslovenskega skavtskega tabora Jamboree. Spremenljivemu vremenu navkljub smo zdržali v šotorih oz. bivakih in izpeljali načrtovani program skoraj v celoti.

Niti sobotna toča ni mogla preprečiti veselja in zadovoljstva ob praznovanju skavtstva.

Začel sem z vremenom, ki se tako spreminja tudi zaradi mačehovskega odnosa do narave. Kljub več kot 3.500 udeležencev, smo na Jamboreeju skrbeli za ločeno zbiranje odpadkov in sortiranje le-teh. Majhen korak za človeka, pa velik pomen za naravo.

Ko to pišem, se spet pripravlja k nevihti. Upam, da ne bo hujšega …

Share