Arhiv Značk: čistost

Ob dnevu Zemlje

[singlepic id=19 w=320 h=240 float=center]

Stat crux dum volvitur orbis.

Star kartuzijanski rek, ki nam pove, da križ stoji, medtem, ko se svet vrti.

Ob današnejm dnevu Zemlje še kako pomenljivo, ker mi ljudje za to našo preljubo zemljico vedno bolj postajamo križ, saj s svojim neodgovornim ravnanjem uničujemo to, kar nam je dano.

Tukaj še nekaj preteklih okoljskih prispevkov:

Share

Mokrišča

https://lh6.google.com/dr.brancodeejay/Ru13AY5L2KI/AAAAAAAAAmw/66S4nh9V8MI/DSCF4346.JPG?imgmax=576

Vsako leto 2. februarja obeležujemo svetovni dan mokrišč1, katerega tema je letos: Po toku navzgor, po toku navzdol, mokrišča nas povezujejo. Z njo želijo opozoriti na celostno razmišljanje o povodjih in njihovih sestavnih delih ter na posege v mokrišča. S spreminjanjem povodij namreč lahko vplivamo na zemljo, vodo, zrak, rastline in živali.

Mokrišča so vsa omočena zemljišča med kopnim in vodnim ekosistemom ter vsa vodna telesa. Gre za območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov globine ter podzemna mokrišča.

Mokrišče ali močvirje je ekosistem, pogosto visoke naravovarstvene vrednosti, na trajno mokrem zemljišču. Območje je poraščeno s halofiti (rastline, ki imajo rade močno vlago, visoke močvirne rastline, katerih spodnji deli stebel in korenine so pod vodo, npr.: trst, rogoz, šaš) in je življenjski prostor za številne majhne živali. Mokrišča lahko nastanejo v lagunah, v rečnih rokavih, na zaraščajočih se delih jezer, na barju (močvirnat svet z različnim rastlinjem – visoko barje s šotnimi mahovi, nizko barje z vodami in z močvirskim rastjem, tudi drevjem).

Večina mokrišč ima poseben status v naravovarstvu, so redka in cenjena, saj so zibelka biotske raznovrstnosti.2 Zavod za varstvo narave opozarja na negativen odnos do mokrišč in nepoznavanje njihovih funkcij v okolju, saj je po njihovem mnenju ravno to povzročilo, da so se površine mokrišč drastično krčile. Po ocenah naj bi bilo na svetovni ravni uničenih vsaj 50 odstotkov mokrišč.

Več o mokriščih:
https://www.umanotera.org/index.php?node=88

Video prispevki o okolju:
https://www.umanotera.org/index.php?node=80

__________________________
  1. Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, danes poznana kot Ramsarska konvecija. 25 let kasneje so 2.februar  razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo posebno pozornost mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarskega vidika. V smislu obeleževanja svetovnega dne varstva mokrišč se po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozaveščajo javnost o potrebi po ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in  biotske raznovrstnosti, kot to določa Ramsarska konvencija v okviru UNESCA. Več o tem >>> []
  2. Biotska ali biotična raznovrstnost ali biodiverziteta je raznolikost/raznovrstnost  živih bitij tako glede vrste kot glede njihovih genskih lastnosti. Ohranitev biodiverzitete  – t. j. bogastva flore in favne ter kompleksnosti ekosistemov – je bistvenega pomena za obstoj in razvoj človeštva na Zemlji. Svetovni dan biotske raznovrstnosti je 29. decembra. Več o tem >>> []
Share