14. Frančišek – La Verna

Svetopisemski odlomek: 1 Jn 3,1-3.11-241 Jn 3,1-3.11-24
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
3 ¹ Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril O?e: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. ² Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, ³ in vsak, kdor ima to upanje vanj, se o?iš?uje, kakor je tudi on ?ist. Ljubite drug drugega ¹¹ Od za?etka ste slišali tole oznanilo: Ljubimo drug drugega. ¹² Ne bodimo kakor Kajn, ki je bil od hudi?a in je ubil svojega brata. In zakaj ga je ubil? Ker so bila njegova dela hudobna, bratova pa pravi?na. ¹³ Ne ?udite se, bratje, ?e vas svet sovraži. ¹⁴ Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti. ¹⁵ Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima ve?nega življenja, ki bi ostalo v njem. ¹⁶ Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. ¹⁷ Kako more Božja ljubezen ostati v ?loveku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? ¹⁸ Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. Zaupanje v Boga ¹⁹ Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce, ²⁰ ?e nas srce obsoja; saj je Bog ve?ji od našega srca in spoznava vse. ²¹ Ljubi, ?e pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni in ²² dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je vše?. ²³ To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. ²⁴ Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.

WP-Bible plugin

Govori o Frančiškovi podobnosti s Kristusom in o pečatih ran.

[audio:14-la_verna.mp3]

Frančiškovo življenje:

M. Kmetova, Sveti Frančišek Asiški, 217-219.

"O, Gospod Jezus Kristus," je zavzdihnil Frančišek, ki je klečal pred votlino in gledal proti izhodu, kjer so se razgibale megle in je dan silil na zemljo, "prosim te, da mi podariš dve milosti, preden umrjem. Najprej te prosim, da bi do dna občutil v svoji duši in na svojem telesu tisto bolečino, ki si jo ti, o mili Jezus, prestal v svojem bridkem trpljenju. In potem te prosim, da bi se moje srce, kolikor je le mogoče, napojilo s tisto brezmejno ljubeznijo, ki je razvnela tebe, Sina Božjega, in te prisilila, da si tako vdano toliko pretrpel za nas grešnike."
Ko je tako molil, mu je Bog povedal, da ga bo uslišal in mu podelil te občutke, kolikor jih le more sprejeti človek vase. In ko je Frančišek to zaznal, je pričel prav pobožno premišljevati Kristusovo trpljenje. Tako močno je gorel v njem ogenj pobožnosti, da se je iz ljubezni in sočutja popolnoma strnil z Jezusom.
In ko je bil tako ves v molitvi in je vse plamtelo v njem, tedaj, glej, se je zgodilo, da je videl v tej jutranji uri, kako prihaja seraf z neba in ima šestero bleščečih se peruti. Tako naglo se je bližal seraf Frančišku, da je Frančišek natan čno videl in razločil, da je to križan človek. Peruti so bile tako razvrščene, da sta se dvigali dve nad glavo, z dvema je letal, dve pa sta ovijali vse telo.
Frančišek se je zelo prestrašil, ko je zagledal to prikazen. Obenem pa je bil vesel in potrt in poln začudenja. Neizmerno ga je razveselil Kristus, ki je bil tako prisrčen, da se mu je tako zaupno razodel in ga je tako milo gledal. Neskon čno pa je bolelo Frančiška, da je bil Gospod pribit na križu. In čudil se je, da je videl to izredno in čudovito prikazen, saj je vedel, da se človeško trpljenje ne more združiti z neumrljivim duhom serafa. Ko se je tako čudil, mu je povedal oni, ki se mu je prikazal, da mu je Bog namenoma poslal prav tako prikazen, kakršno vidi, zato da bi razu mel, kako se s križanim Kristusom ne bo zedinil v telesnem trpljenju, ampak se bo v notranjem ognju popolnoma strnil z njim.
Čez dolgo časa je izginila ta čudovita prikazen. Na vso moč je vzplamtelo Frančiškovo srce za Boga in je bilo polno žive ljubezni zanj. V njegovo telo pa je prikazen vtisnila čudovito podobo in čudovite znake Kristusovega trpljenja; nekaj žebljem podobnega se je prikazalo na rokah in nogah, tako da so bile v sredi prebodene z njimi. Na rokah je bil zasajen žebelj tako, da je bila glavica v dlani, na nogah pa na narti. Konice žebljev so bile na rokah na hrbtu, na nogah pa na podplatu in so bile tako zakrivljene, da je bilo kakor v obročku še za prst prostora med mesom in konico žeblja. A prsi, kakor bi jih bil kdo prebodel s sulico, so imele na desni strani krvavo in rdečo rano, iz katere je tekla kri.
Tedaj je sonce posijalo na Frančiška in kakor rdeče rože so se zacvetele rane na rokah.

Naj odtrga, prosim te, Gospod, mojo dušo od vsega, kar je pod nebom (Job 28,24Job 28,24
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
24 On zre do koncev zemlje, vidi vse, kar je pod nebom.

WP-Bible plugin), ognjena in presladka moč tvoje ljubezni, da od ljubezni umrem zaradi ljubezni do tebe, ki si iz ljubezni zaradi ljubezni do mene hotel umreti.