12. Frančišek – ječa 3

Svetopisemski odlomek: Jn 20,19-29Jn 20,19-29
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
Jezus se prikaže u?encem ¹⁹ Pod no? tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se u?enci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« ²⁰ In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. U?enci so se razveselili, ko so videli Gospoda. ²¹ Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je O?e mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« ²² In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! ²³ Katerim grehe odpustite, so jim odpuš?eni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« Jezus in Tomaž ²⁴ Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Dvoj?ek, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. ²⁵ Drugi u?enci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »?e ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.« ²⁶ ?ez osem dni so bili njegovi u?enci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« ²⁷ Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« ²⁸ Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« ²⁹ Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so za?eli verovati!«

WP-Bible plugin

Govori o Frančiškovi izročitvi Bogu. Izpostavi vprašanje čistosti.

[audio:12-jeca_3.mp3]

Frančiškovo življenje:

M. Kmetova, Sveti Frančišek Asiški, 108-109

2. V hrepenenju po samoti

A vse to je utrujalo Frančiška, da si je iz vsega srca zaželel samote. In spomnil se je Klare, ki s sestrami živi tako lepo v zatišju, in je zavzdihnil:
“Kako je njej lepo, ki je le v Bogu! O, da bi bil tudi jaz tako!”
In se je odpravil v samoto. Postil se je in bičal in živel v skalni votlini. Hude skušnjave so ga napadale. Zli duh mu je govoril, da je najhujši grešnik, da bodo zveličani vsi, le on bo pogubljen. Da ni prav, da se mrtviči, in bi bilo bolje, če bi se poročil. Pri tej priliki je stekel Frančišek v sneg in je napravil snežene možice. In si je govoril: “Glej, Frančišek, tole je tvoja žena, to sta tvoji hčeri, tu dva sinova, tu hlapec in dekla. Zebe jih, hiti in preskrbi jim obleke! Če pa ne zmoreš tega, tedaj bodi vesel, da ti ni treba služiti drugemu kakor le Bogu!” In Frančišek se je potolažil in se spomnil Kristusa. “Zakaj ni on živel v samoti in puščavi? Saj bi si bil mogel izvoliti tudi tako pot. Zakaj je on, ki nam je pokazal pot, hodil med ljudmi, jih učil in imel apostole?” A to misel so spet odrinile druge misli. Trpel je v teh menjavah in slednjič sklenil, da povpraša Boga samega, kakor ga je bil tedaj, ko ni vedel, kakšno vodilo bi si izbral za svojo novo pot. In je poklical brata Maseja in mu dejal:
“Pojdi, ljubi brat, k sestri Klari in jo vprašaj, kaj meni ona. In pojdi k bratu Silvestru in ga vprašaj prav tako. Kakor bosta ta dva določila, tako se bom ravnal.”
Brat Silvester je takoj pričel moliti v svoji samoti in je povedal bratu Maseju: “Tole mi pravi Gospod: ‘Povej bratu Frančišku, da ga Bog ni poklical le zaradi njega samega, temveč, da pridobi veliko duš.’” Potem je odšel Masej h Klari. In prav to je povedal Gospod njej. Masej je prišel k Frančišku.
Prisrčno ga je sprejel Frančišek, mu postregel in ga potem povabil v gozd. Tam se je odkril, prekrižal roke na prsih, pokleknil in vprašal, rekoč: “Kaj zapoveduje moj Gospod Jezus Kristus, da naj storim?” In brat Masej mu je sporočil Silvestrove in Klarine besede. Tedaj je Gospod položil svojo roko na Frančiška. Ves prevzet od ognja Svetega Duha je poskočil Frančišek in moč nebes je bila v njem. Vzkliknil je: “Dobro, pojdimo!” In je vzel s seboj brata Maseja in brata Angela.

Frančiškova molitev 

Darujmo najvišjemu in vzvišenemu Gospodu Bogu vse dobrine;
in priznavajmo, da so vse njegove
ter se za vse zahvaljujmo njemu,
od katerega prihaja vse dobro.
On je najvišji in vzvišeni,
edini resnični Bog.
On, od katerega je vse dobro,
On, ki je edini dober (prim. Lk 18,19Lk 18,19
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
19 Jezus mu je rekel: »Kaj praviš, da sem dober?! Nih?e ni dober razen enega, Boga.

WP-Bible plugin),
naj ima in njemu naj bo
vrnjeno in On naj prejema
vso čast in spoštovanje,
vso hvalo in poveličevanje,
vso zahvalo in slavo.
In kadarkoli vidimo ali slišimo,
da kdo preklinja ali kaj zlega dela
ali sramoti Boga,
tedaj naj mi poveličujemo,
hvalimo in slavimo Gospoda,
ki je poveličevan vekomaj. Amen.