Svetopisemski odlomek: Ezr 5,6-17Ezr 5,6-17
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
Jude obtožijo pri kralju Dareju
6 Prepis pisma, ki so ga kralju Dareju poslali Tatenáj, upravitelj onstran reke, Šetár Boznáj in njuni tovariši, na?elniki onstran reke.
7 Poslali so poro?ilo, v katerem je bilo napisano takole: »Kralju Dareju vse dobro!
8 Kralju bodi znano, da smo prišli v Judovo pokrajino k hiši velikega Boga. Ta se zida z obdelanimi kamni, stene pa oblagajo z lesom. To delo se skrbno opravlja in napreduje pod njihovimi rokami.
9 Vprašali smo tedaj njihove starešine in jim rekli takole: ›Kdo vam je dal povelje, da zidate to hišo in dokon?ate obzidje?‹
10 Tudi smo jih vprašali po njihovih imenih. Da ti stvar naznanimo, smo popisali imena mož, ki so jim na ?elu.
11 Tako so nam odgovorili in rekli: ›Služabniki Boga nebes in zemlje smo. Zidamo hišo, ki je bila pozidana že pred tem, pred mnogimi leti. Velik Izraelov kralj jo je zidal in dokon?al.
12 Ker pa so naši o?etje razjezili Boga nebes, jih je izro?il v roke Kaldejca, babilonskega kralja Nebukadnezarja, ki je to hišo razdejal, ljudstvo pa odvedel v izgnanstvo v Babilon.
13 Toda v prvem letu perzijskega kralja Kira je kralj Kir izdal povelje, naj se ta Božja hiša spet pozida.
14 Tudi zlate in srebrne predmete Božje hiše, ki jih je bil Nebukadnezar vzel iz templja, ki je v Jeruzalemu, in jih dal prenesti v tempelj v Babilon, je kralj Kir vzel iz templja v Babilonu in jih izro?il možu, Šešbacárju po imenu, ki ga je postavil za upravitelja.
15 Njemu je rekel: Vzemi te predmete, pojdi in jih odloži v tempelj v Jeruzalemu. Tudi Božja hiša naj se pozida na svojem mestu.
16 Nato je ta Šešbacár odšel, položil temelje za Božjo hišo v Jeruzalemu in od tedaj do zdaj se zida, a še ni kon?ana.‹
17 Zdaj naj se torej, ?e se kralju zdi primerno, preiš?e v kraljevi zakladnici tam v Babilonu, ali je kralj Kir kdaj izdal povelje, da se ta Božja hiša v Jeruzalemu pozida; nam pa naj glede tega sporo?ijo kraljevo odlo?itev.«
WP-Bible plugin
Govori o tem, kako Frančišek popravlja cerkev – dobesedno. Velikokrat ostanemo pri tem – popravljamo zunanjost.
[audio:10-zidar.mp3]Frančiškovo življenje:
F. Bevk, Brat Frančišek, 43-44.
Tako so nam odgovorili in rekli: ›Služabniki Boga nebes in zemlje smo. Zidamo hišo, ki je bila pozidana že pred tem, pred mnogimi leti. Velik Izraelov kralj jo je zidal in dokončal.
Samo kako je Ezra leta 459 pred Kristusom lahko vedel, da jo bo zidal Frančišek v začetku 13. stoletja, ti brat, pa mu še čelado iz 21.stoletja povezneš na glavo.
Jaz z Usperno in še drugimi blogi sem nekakšna sveta množica (več kot trojica). Vsi smo mnogoedini bog (blog). Lahko nas kdaj obiščeš, brat. Vabljen v naš gostoljubni dom. Odprt je kot Lazarjeva hiša, tako za levičarje, božje služabnike in bogokletnike.
Še nekaj o sv. Frančišku Asiškem – zidarju:
Upam, da frančiškani nimate takšnih namenov, kot sem zadnjič na Discoveryju poslušal enega ameriškega krščanskega fundamentalista . Zagreto je vpil, da je treba mošejo na Tempeljski gori porušiti in ponovno sezidati Salomonov tempelj, sicer se apokalipsa ne bo uresničila in se Kristus ne bo mogel vrniti na zemljo soditi krivičnim.
Kot je Newton izračunal, naj bi do apokalipse sv. Janeza Evangelista prišlo leta 2060. Juhuhu, da bom prej umrl!
Ma kar neki …
@usperna:
Kaj je vedel Ezra, res ni znano.
Primer gradnje v stari zavezi pa sem uporabil zato, da navežem na podobno situacijo v času sv. Frančiška oz. današnjega časa. Gre zgolj za prispodobo konkretnega obnavljanja svetišča, ki pa mora imeti svoj pravi pomen, ne v zunanjosti, ampak v notranjosti.
Sistem duhovnih vaj oz. razmišljanj o sv. Frančišku je narejen v smislu pregleda rasti sv. Frančiška od zabavljača do Bogu vdanega svetnika.
@1tastar:
Brez skrbi, frančiškani nismo fundamentalisti, ampak skušamo, po zgledu sv. Frančiška, iskati najmanjši skupni imenovalec.
@Laurena:
Sv. Frančišek je na svoji poti “dozorevanja” počasi rastel in med drugim je šel tudi skozi obdobje, ko se je izpostavljal pred vsemi in nabiral kamenje za obnovo cerkvic. Kasneje je sprevidel, da je treba “prenoviti” ljudi in njihovo verovanje.
Br. Janez, moj komentar je bil namenjen onima dvema, ni bil odgovor na tvoj članek. Mogoče je malo čudno izpadlo.
Ne vem, zakaj na levičarskih blogih takoj po meni planejo z najm,anj 24 topovi, čim kaj napišem v bran RKC ali vladi.
Tudi harekrišnovci so pobesneli, čim sem kaj čez Velikega duha rekel.
Kristjani pa mi nočete nič polemičnega razlagati, da bi mi dali misliti. Ne znam razumeti vdanosti in nastavljanja drugega lica.
@1tastar:
Rad preberem vsak komentar, ki je konstruktiven, in seveda skušam tudi primerno odgovoriti.
Vsak človek ima pravico do svojega mnenja in to skušam vsakomur tudi priznavati. Dokler ni žalitev in pljuvanja ni problemov.
Sicer pa tudi sam opažam, da se komentatorji spletnih časopisov in nekaterih blogov velikokrat ne znajo pogovarjati ampak samo en preko drugega, drug drugemu, mečejo polena pod noge. Samo tako nikamor ne prideš, ker vsakdo ostaja na svojem bregu in se ne premakne niti za milimeter. :lol
Glede nastavljanja lica pa to: mogoče kristjani to načelo še premalokrat upoštevamo in se prevečkrat “borimo” za svoje pravice. Ampak to je že druga zgodba.
Na svojem blogu želim predvsem ponuditi svoja razmišljanja, svoj pogled, in dosedanji odzivi potrjujejo, da vsaj nekdo nekaj dobrega od tega odnese. :yeah
Torej: Prosit! (Naj koristi!)
Prosit = naj koristi?
Sem slišal samo za: Prosit = Na zdravje!
@1tastar:
Ja, gre za konjunktiv sedanjika v 3. osebi ednine od glagola prodesse, ki pomeni koristiti.
@1tastar:
Seveda se uporablja tudi v pomenu “na zdravje” ob zdravici. Prvotni pomen pa, kot sem napisal zgoraj.
Hvala! Latinščino sem se učil samo dve leti, tako da do konjunktivov nepravilnih glagolov nismo prišli.
Pozneje sem se spomnil, da ne gre za nepravilni glagol, ampak za sestavljenko iz pro in esse.
sum, es, est, sumus, estis, sund
sit! sint!
Po 50 letih sem rahlo pozabil.
Je pa latinščina fantastična zadeva. Današnja mladina razen (slabe) slovenščine razume le eno in dvo zložne anglosaxonske besede. Z več zložnimi pa že ima težave, ker so prevzete iz romanskih jezikov.
Če znaš latinsko, ti noben evropski jezik ni težak. Če že ne besede, je pa vsem skupna sintaksa.
Brat Janez, dovoliš osebno vprašanje:
Vidim, da si izobražen, znaš latinsko, poznaš Biblijo in življenje svetnikov. Ali boš ves čas frater, ali pa boš kdaj deležen 7. zakramenta in postal pater?
@1tastar:
Ja, latinščina je en resnično lep jezik. Žal ga tudi jaz ne obvladam v nulo… poznam pa nekaj ljudi, ki so pravi experti.
O znanju današnje mladine pa … :utihni
Torej, :hmm , hvala za kompliment. V bistvu sem že bil deležen 7. zakramenta in to dvakrat – pri diakonskem in duhovniškem posvečenju. tako da sem že “pater”. Uporabljam pa “brat”, ker mi je to bližje. To je tudi naš uradni naziv. Smo red manjših bratov – Ordo Fratrum Minorum (OFM).
Vse dobro!
br. Janez