Gospod naj ti podari mir!
… če častimo grob, v katerem je nekaj časa počival; kako svet, pravičen in vreden mora biti tisti, kateri njega, ki ne bo več umrl, ampak bo večno živel in je poveličan ter ga »želijo videti angeli«, drži v rokah, ga prejema s srcem in usti in ga daje drugim, da ga prejemajo. (Frančiškovo pismo celotnemu redu 1,21-22)
Jezusov grob je bil »poln« le tri dni. Potem je vstal od mrtvih. S svojim trpljenjem in smrtjo nas je odrešil in večno zveličal.
V teh novembrskih dneh se spominjamo in prosimo za naše rajne, da bi bili le-ti deležni božjega usmiljenja. Ob tem so pomenljive besede apostola Pavla v Pismu Rimljanom: »Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja. Če smo namreč z njim zraščeni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živi, živi Bogu« (Rim 6,3-5.8-10Rim 6,3-5.8-10
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
3 Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krš?eni v Kristusa Jezusa, krš?eni v njegovo smrt?
4 S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v mo?i O?etovega veli?astva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.
5 ?e smo namre? z njim zraš?eni v podobnosti njegove smrti, bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja.
8 ?e pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli,
9 saj vemo, da Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, ve? ne umre; smrt nad njim nima ve? oblasti.
10 Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živi, živi Bogu.
WP-Bible plugin).
Razlog našega upanja je življenje, ki nam ga naklanja božje usmiljenje. Sv. Frančišek je na čudovit način pokazal svoje navdušenje nad Jezusovim odrešenjem in je to z vsem srcem oznanjal ljudem. Smisel in pomen Jezusovega groba ni v trpljenju in smrti, ampak v dejstvu vstajenja in odrešenja.
Tovrstna zavest pripomore tudi k lažji odločitvi za tesnejšo hojo za Kristusom, o čemer nam pričajo tudi vsi, ki odgovorijo na božji klic redovniškega poslanstva. Služenje Bogu v vsakdanjem življenju, doma ali v misijonih, je tako vedno odraz prepričanosti v božjo previdnost.
[singlepic id=78 w=320 h=240 float=left]Da je tovrstna zavest še živa, nam pričajo vsi bratje in sestre, ki se odločajo svoje življenje posvetiti Bogu. V nadaljevanju revije1 lahko preberete utrinke iz slovesnih in prvih obljub ter misijonskega poslanstva.
Misijonska zavest in poslanstvo pričata tudi o velikem čutu do tistih, ki Jezusa Kristusa še ne poznajo, ki ne poznajo veselega oznanila evangelija. Evangelij, ki je vodilo in življenje za vse Frančiškove brate in sestre, nas spodbuja k odgovorni drži do vsega stvarstva, družbe in okolja v katerem se nahajamo.
Sv. Frančišek je ob smrtni uri želel začutiti sestro Zemljo in biti nanjo položen brez vsega. Želel je biti v pristnem stiku z okoljem, s stvarstvom, s Stvarnikom. To naj bo vodilo tudi nam vsem, da bi v teh dneh, ko se spominjamo tistih, ki so že odšli h Gospodu, znali več časa nameniti tudi tistim, ki jih imamo v svoji sredi.
Vse dobro!
__________________________- Celotno revijo Brat Frančišek lahko preberete na svetovnem spletu: https://franciskani.rkc.si/zbf/revija_BF/. [↩]
