Ubogi v duhu

Jezusov blagor ubogim v duhu (prim. Mt 5,3Mt 5,3
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
Blagri ³ »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

WP-Bible plugin) skozi dva tisoč let buri duhove. Kako ga razumeti? Kako ga živeti?

Sv. Frančišek Asiški razlaga omenjeni blagor v svojih opominih takole: »Mnogo jih je, ki so vneti za molitve in sveta opravila ter se telesno mnogo zatajujejo in postijo. Takoj pa so užaljeni in se pohujšujejo zaradi ene same besede, ki se zdi žaljiva zanje, ali zaradi kake stvari, ki jim je odvzeta. Ti pač niso ubogi v duhu. Kdor je namreč zares ubog v duhu, ta sam sebe sovraži (prim. Lk 14, 26Lk 14, 26
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
26 »?e kdo pride k meni in ne sovraži svojega o?eta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj u?enec.

WP-Bible plugin) in ljubi tiste, ki ga bijejo po licu (prim. Mt 5,3Mt 5,3
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
Blagri ³ »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

WP-Bible plugin9)« (Frančiškovi opomini 14,2-4).

Na prvi pogled težke besede, ki jih je težko uresničevati v vsakdanjem življenju, mnogokrat prepolnem takšnih in drugačnih priložnosti za prizadetost in užaljenost. Osredotočiti se torej moram na pozitivno razsežnost sprejemanja dogajanja okoli sebe.

Kdaj sem torej ubog v duhu?

Odgovor morda lahko najdem v apostolski spodbudi Evangelij veselja papeža Frančiška: »Skušnjava se pogosto pojavlja v obliki opravičil in obtožb, kakor da bi moralo biti nešteto pogojev, zakaj je veselje mogoče. To se dogaja zato, »ker je tehnološka družba pomnožila priložnosti za užitke, a ji težko uspe poskrbeti za veselje«. Lahko rečem, da je najlepše in najbolj naravno veselje, ki sem ga videl v svojem življenju, veselje zelo ubogih oseb, ki imajo malo dobrin, katerih se oklepajo. Spominjam se tudi pristnega veselja tistih, ki so sredi velikih poklicnih obveznosti znali ohraniti verujoče, velikodušno in iskreno srce. To veselje na različne načine zajema iz studenca vedno večje Božje ljubezni, ki se je razodela v Jezusu Kristusu« (Evangelij veselja, 7).

Dejstvo je, da današnji čas prinaša številne priložnosti, ko lahko zapadem v opravičevanje in zagovarjanje svojih napak in pomanjkljivosti, a le eno je potrebno. Prevzeti moram odgovornost za svoje življenje, za svoje delo, za svoje poslanstvo.

Ubog v duhu je tisti, ki zna sprejeti svoje življenje, ki se veseli življenja. Vendar se moram zavedati, da živim v časih, ki človeku niso naklonjeni. Na eni strani imam sicer obilje vsega, na drugi pa veliko pomanjkanje. In to na materialnem in na duhovnem področju.

Potrošniška družba je močno okupirala današnjega človeka. Ali si ne želim tudi jaz IMETI boljše, varnejše, močnejše, hitrejše, sodobnejše, zmogljivejše, novejše, … ? Ob tem pa mnogokrat pozabljam na osnove, na to, kar je bistveno – preprosto BITI.

Kadar zamenjujem prvenstvo med BITI in IMETI, se oddaljujem od blagra, saj dajem prednost neki drugi razsežnosti, ki ni v zaupanju v Boga, ampak v tem kar imam, v tem s čimer se kitim.

Ko se zavem pomena medčloveških odnosov, spoznam vrednost tega, da sem. Da lahko s svojim življenjem in delovanjem prinašam na ta svet veselje in upanje. Da si upam deliti to, kar imam, in biti solidaren.

Kar imam in kar sem, je Božji dar, so moji talenti, ki jih ne smem zakopati, ampak moram z njimi »trgovati«. Kako znamo med seboj deliti različne talente, sposobnosti, znanja, imetje? Včasih si ne znamo podeliti niti svojih občutij. Torej smo mi sami dejansko ubogi.

In če smo ubogi v duhu, nam Jezus obljublja nebeško kraljestvo (prim. Mt 5,3Mt 5,3
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
Blagri ³ »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

WP-Bible plugin). Nebeško kraljestvo pa je kot gorčično zrno, ki zraste v mogočno drevo, ki daje hrano in zavetje pticam neba (prim. Mt 13,31-32Mt 13,31-32
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP
Prilika o gor?i?nem zrnu in kvasu ³¹ Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gor?i?nemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. ³² To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je ve?je kakor zeliš?a in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«

WP-Bible plugin). In tako zopet dobivam priložnost, da v sobivanju in medsebojnih odnosih gradim zavest sodelovanja. Sodelovanje pa je mogoče le, če se otresem strahu pred drugimi, če v odnose ne vstopam v tekmovalnem duhu, ampak se preprosto dam na razpolago s svojimi talenti in sposobnostmi.

Biti ubog v duhu je dejansko velik izziv za današnji čas, saj se moram neprenehoma prilagajati spremenljivim situacijam in se ne smem oklepati osvojenih položajev. To pa je ne nazadnje način življenja, ki me vzgaja k občudovanju in spodbujanju vseh okoli sebe, da bi lahko skupaj gradili boljši svet.¹

__________________________

1. Uvodnik v reviji Naša Kateheza, št. 46, julij-september 2014 [↩]