Dolgo se nisem oglašal, kar pa ne pomeni, da nisem spremljal dogajanja. Ne. Preprosto se nisem utegnil usesti za tipkovnico in kaj zapisati.
Še vedno smo v postnem času in v arhivih računalnika sme izbrskal križev pot, ki sem ga napisal in poslikal že pred nekaj leti, marca 1999.
Vabim k ogledu: Križev pot
Moj mali je navdušen nad avti! Tudi moj maturant. Kakšna ideja!
Malo v hecu to zgoraj.
Križev pot je nekako vsakdanja naša pot. Doumeti Jezusovo trpljenje pa … po delčkih, kajne …
Jaz pa nisem nejeverni Tomaž, da bi dvomil v vstajenje. Sem že sam doživel, da sem avto peljal na avtoodpad, čez tri mesece pa je nekdo prišel k meni, če še imam dokumente, ker je kupil generalno obnovljen avto in bi ga rad registriral.
@ana od srca:
V vsem kar nas obdaja lahko najdemo spodbude za dobro (in seveda tudi priložnosti za slabo).
@1tastar:
To zimo sem imel tudi sam podobne “od mrtvih vstale” izkušnje avtomobila … En teden ni hotel vžgati, ko smo ga odšlepali na servis, je pa v prvo vžgal …
Izgleda, da se je tvoj serviser najprej izšolal za zobozdravnika.
Tudi tam marsikdo že v čakalnici ozdravi (kar brez brezjanske Matere božje)! :jezik