Osel gre samo enkrat na led …

Sedaj lahko rečem, da nisem osel.

Dvakrat sem šel na led.

Sicer je pa to dolga zgodba. Če spremljate moj napovednik dogodkov levo spodaj, ste gotovo videli, da sem bil v minulih tednih dokaj odsoten. Med drugim sem bil tudi na zimovanju skupnosti skavtskih voditeljev in zimovanju popotnikov in popotnic iz stega Maribor1.

Oboje se je dogajalo v Mojstrani oz. v Mlačci, na največji umetni ledeni steni v Evropi. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj plezal po navpični ledeni steni s cepini in derezami, pa sem, in to celo večkrat.

plezanje v ledu

Občutki v steni so enkratni. Pozabiti je treba na utrujenost v rokah in samo ponavljati zaporedje ena roka, druga roka, noga, druga noga. Vedno moraš biti v steni s tremi točkami – in tako se počasi premikaš proti vrhu. No prvič je šlo res počasi, ker se še nisem dobro seznanil s tehniko, drugo in tretje srečanje s steno pa je bilo kot sprehod.

Vsakokrat, ko sem priplezal na vrh, se je v meni vzbudil tisti občutek: "Uspelo mi je!" In potem je sledila samo še poslastica – spuščanje po vrvi navzdol.

Če želite tudi vi plezati v ledu, se morate podvizati, ker se led zelo zelo hitro topi. Primerjava ledu z začetka januarja in z minulega vikenda je katastrofalna. Če nisi previden pri plezanju si ves moker, saj led zaradi toplote kar joka… 

Share

16 odzivov na “Osel gre samo enkrat na led …”

  1. Jaz sem pa tudi osel, čeprav zaenkrat samo po enkrat.

    Na stara leta sem sklenil, da bom rolal. Sem kupil rolerje, pa po že nekaj metrih zlomil roko!

    :plosk

  2. @1tastar:
    Se boš še kdaj podal na rolerje?
    Jaz sem sicer že bil na rolerjih, sem tudi naredil par metrov in se zložil po tleh. Si pa nisem ničesar zlomil. Rolal pa tudi nisem, ker če imam čas, rajši kolesarim.

  3. :joj Rolanje pa ni pri men v navadi, prej bi kolesarla. Imam celo tel.št., da lahko peljem psa na sprehod kadar hočem. Točno, zdajle sem se spolnala da bi lahko v kratkem to naredla.
    :yeah Je kar velik in po potrebi zna bit nevarni, upam da to velja za druge, ne za mene…
    Doma pa imamo hrčeka (ruskega), težkega 27 gramov. ker je bil trmast pri čohanju samega sebe si je naredu veliko rano, zato zdaj ne bo imel več žagovine, ampak ima kar predal, polodprti, nizko, z blagom nežnim… :kralj
    Lp No, vidte, jaz pa se spoznam na vse smeškote (ni res, že prej so tako veselo skakali na ekranu da če ne neham jih boste dobili gor petsto…).

  4. @A daughter of Eve:
    Ja, alpinisti so res carji. :yeah
    No, to naše ledno plezanje je bilo varovano z vrvjo in čisto nič nevarno.
    :mah

  5. Joj, rolarji! Moj mož je vzpodbujal otroke, naj hodijo z njim teč. Oni so pa želeli rolati. Pa sem rekla možu, če bi on tekel, otroci pa rolali. Pa je še on šel prvič v življenju na rolarje (jaz še nisem) in so se “odpeljali” … Me je bilo kar strah, ko sem gledala z okna mojega pogumnega moža … Nekako so prišli čez cesto in potem jih ni bilo več. A ko jih čez pole ure še ni bilo, me je začelo skrbeti … In prišli so čez uro, dve, kaj vem, koliko časa je bilo …
    In povedali, da so šli na ljubljanski grad in ko je navzdol šlo le prehitro, se je moj mož odločil za zaviranje s celim telesom …

    Ja, on je za vse ali nič, 🙂 .
    Vse dobro vsem pogumnim! In tudi manj pogumnim!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.