![\"https:\/\/sentjur1.skavt.net\/predstavitev\/obljuba.gif\"](\"https:\/\/sentjur1.skavt.net\/predstavitev\/obljuba.gif\" "\\"https:\/\/sentjur1.skavt.net\/predstavitev\/obljuba.gif\\"")
<\/div>\nNi\u010d še nisem zapisal o jesenovanju, ki smo ga imeli s skavti prejšnji vikend. <\/p>\n
\nCilji:<\/strong> <\/p>\n
1. Izbrati ime klana
2. Napisati in podpisati listino klana
3. Obljube novih \u010dlanov<\/p><\/blockquote>\nVse na\u010drtovano smo izpeljali.<\/p>\n
Najprej smo se iz Maribora z vlakom odpeljali do Dolge Gore, od koder smo pot nadaljevali peš do Sladke Gore, kjer smo pre\u017eiveli vikend. Skozi dogajanje celotnega vikenda nas je spremljala Abrahamova zgodba (1 Mz 12,1-22,19<\/a>1 Mz 12,1-22,19
Slovenian: Slovenski standardni prevod (1997) - SSP<\/a><\/b>
ABRAHAM \n Bog pokli?e Abrahama \n \n12<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0GOSPOD je rekel Abramu: \u00bbPojdi iz svoje de\u017eele, iz svoje rodbine in iz hi\u0161e svojega o?eta v de\u017eelo, ki ti jo bom pokazal. \n2<\/sup>\u00a0Iz tebe bom naredil velik narod, blagoslovil te bom in naredil tvoje ime veliko, da bo v blagoslov. \n \n3<\/sup>\u00a0Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.\u00ab \n \n4<\/sup>\u00a0Abram je \u0161el, kakor mu je naro?il GOSPOD, in Lot je \u0161el z njim. Ko je Abram od\u0161el iz Har\u00e1na, je bil star petinsedemdeset let. \n5<\/sup>\u00a0S seboj je vzel \u017eeno Sar\u00e1jo, bratovega sina Lota in vse premo\u017eenje, ki sta ga zbrala, in vse du\u0161e, ki sta jih pridobila v Har\u00e1nu. Od\u0161li so in se napotili proti k\u00e1naanski de\u017eeli. \n Abraham v K\u00e1naanu in v Egiptu \n Ko so pri\u0161li v k\u00e1naansko de\u017eelo, \n6<\/sup>\u00a0je Abram prehodil de\u017eelo do kraja Sihem, do Mor\u00e9jevega hrasta \u2013 K\u00e1naanci so takrat \u017eiveli v de\u017eeli. \n7<\/sup>\u00a0GOSPOD se mu je prikazal in rekel: \u00bbTvojemu potomstvu bom dal to de\u017eelo.\u00ab Tam je postavil oltar GOSPODU, ki se mu je bil prikazal. \n8<\/sup>\u00a0Od tam je \u0161el naprej na vzhodno gorovje do Betela in se u\u0161otoril tako, da je imel Betel na zahodni, Aj pa na vzhodni strani. Tam je postavil GOSPODU oltar in klical GOSPODOVO ime. \n9<\/sup>\u00a0Potem se je spet odpravil na pot in tako potoval proti Negebu. \n \n10<\/sup>\u00a0Tedaj je v de\u017eeli nastala lakota in Abram je \u0161el v Egipt, da bi tam nekaj ?asa ostal; kajti lakota v de\u017eeli je bila huda. \n11<\/sup>\u00a0Ko pa se je pribli\u017eal Egiptu, je rekel \u017eeni Sar\u00e1ji: \u00bbGlej, vem, da si lepa \u017eenska. \n12<\/sup>\u00a0Ko te bodo Egip?ani videli in rekli: \u203aTo je njegova \u017eena,\u2039 bodo mene ubili, tebe pa pustili pri \u017eivljenju. \n13<\/sup>\u00a0Reci, prosim, da si moja sestra, da se mi bo dobro godilo zaradi tebe in bom po tvoji zaslugi ostal \u017eiv.\u00ab \n14<\/sup>\u00a0Ko je torej Abram prispel v Egipt, so Egip?ani videli, da je \u017eena zelo lepa. \n15<\/sup>\u00a0Videli so jo tudi faraonovi uradniki in jo hvalili faraonu. Tako so \u017eeno vzeli v faraonovo hi\u0161o. \n16<\/sup>\u00a0Zaradi nje je lepo ravnal z Abramom: dobil je drobnico in govedo, osle, hlapce in dekle, oslice in kamele. \n17<\/sup>\u00a0GOSPOD pa je udaril faraona in njegovo hi\u0161o s hudimi nadlogami zaradi Abramove \u017eene Sar\u00e1je. \n18<\/sup>\u00a0Faraon je poklical Abrama in rekel: \u00bbKako si mi mogel to storiti? Zakaj mi nisi povedal, da je to tvoja \u017eena? \n19<\/sup>\u00a0Zakaj si rekel, da je tvoja sestra, da sem si jo vzel za \u017eeno? Glej, tu ima\u0161 zdaj svojo \u017eeno, vzemi jo in pojdi!\u00ab \n20<\/sup>\u00a0Faraon je glede njega dal ukaze svojim mo\u017eem in pospremili so Abrama, njegovo \u017eeno in vse njegovo imetje. \n Abraham in Lot se razideta \n \n13<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0Abram je torej od\u0161el iz Egipta proti Negebu. Z njim je \u0161la njegova \u017eena, vse, kar je imel, in Lot. \n2<\/sup>\u00a0Abram je bil silno bogat z \u017eivino, s srebrom in z zlatom. \n3<\/sup>\u00a0Potem se je selil s \u0161otori od Negeba do Betela, do kraja, kjer si je prej postavil \u0161otor, med Betelom in Ajem. \n4<\/sup>\u00a0To je kraj, kjer je prej postavil oltar; in tam je klical GOSPODOVO ime. \n \n5<\/sup>\u00a0Tudi Lot, ki je potoval z Abramom, je imel drobnico, govedo in \u0161otore. \n6<\/sup>\u00a0A de\u017eela ni mogla pre\u017eivljati obeh, ko sta prebivala skupaj. Kajti njuno premo\u017eenje je bilo tako veliko, da nista mogla \u017eiveti skupaj. \n7<\/sup>\u00a0Vnel se je prepir med pastirji Abramovih ?red in pastirji Lotovih ?red \u2013 K\u00e1naanci in Periz\u00e9jci so tisti ?as prebivali v de\u017eeli \u2013 \n8<\/sup>\u00a0in Abram je rekel Lotu: \u00bbNaj ne bo prepira med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, saj sva brata! \n9<\/sup>\u00a0Mar ni vsa de\u017eela pred teboj? Lo?i se torej od mene! ?e pojde\u0161 ti na levo, grem jaz na desno, ?e se ti obrne\u0161 proti desni, bom jaz krenil na levo.\u00ab \n10<\/sup>\u00a0Lot je povzdignil o?i in videl vso jordansko pokrajino. Preden je GOSPOD pokon?al S\u00f3domo in Gom\u00f3ro, je bila v celoti namakana. Vse do Coara je bila kakor GOSPODOV vrt, kakor egiptovska de\u017eela. \n11<\/sup>\u00a0Lot si je torej izbral vso jordansko pokrajino in se odselil proti vzhodu. Tako sta se lo?ila. \n12<\/sup>\u00a0Abram je prebival v k\u00e1naanski de\u017eeli, Lot pa je \u017eivel v mestih pokrajine in \u0161otoril tja do S\u00f3dome. \n13<\/sup>\u00a0S\u00f3domci pa so bili hudobni in so silno gre\u0161ili zoper GOSPODA. \n \n14<\/sup>\u00a0GOSPOD je govoril Abramu, potem ko se je Lot lo?il od njega: \u00bbPovzdigni o?i in poglej s svojega mesta proti severu in jugu, proti vzhodu in zahodu! \n15<\/sup>\u00a0Zares, vso de\u017eelo, ki jo vidi\u0161, za vedno dajem tebi in tvojemu potomstvu. \n16<\/sup>\u00a0In storil bom, da bo tvojega zaroda kakor prahu zemlje. ?e bi kdo mogel pre\u0161teti prah zemlje, bi lahko pre\u0161tel tudi tvoj zarod. \n17<\/sup>\u00a0Vstani in prehodi de\u017eelo po vsej njeni dol\u017eini in \u0161irini, kajti tebi jo dajem.\u00ab \n18<\/sup>\u00a0Abram je \u0161otoril ter pri\u0161el in se naselil pri Mamrejevih hrastih, ki so pri Hebr\u00f3nu. Tam je postavil oltar GOSPODU. \n Abraham, kralji in Melk\u00edzedek \n \n14<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0Za ?asa \u0161in\u00e1rskega kralja Amraf\u00e9la so se elas\u00e1rski kralj Arj\u00f3h, el\u00e1mski kralj Kedorla\u00f3mer in goj\u00edmski kralj Tid\u00e1l \n2<\/sup>\u00a0vojskovali zoper s\u00f3domskega kralja Bera, gom\u00f3rskega kralja Bir\u0161\u00e1ja, adma\u0161kega kralja \u0160in\u00e1ba, ceboj\u00edmskega kralja \u0160em\u00e9berja in kralja Bele, to je Coarja. \n \n3<\/sup>\u00a0Vsi ti so zbrali svoje ?ete v Sid\u00edmski dolini, to je Slano morje. \n4<\/sup>\u00a0Dvanajst let so slu\u017eili Kedorla\u00f3merju, trinajsto leto pa so se uprli. \n5<\/sup>\u00a0\u0160tirinajsto leto so pri\u0161li Kedorla\u00f3mer in kralji, ki so bili z njim. Premagali so Raf\u00e1jevce pri A\u0161ter\u00f3t Karn\u00e1jimu, Zuz\u00e9jce pri Hamu, Emejce v Kirjat\u00e1jimski dolini \n6<\/sup>\u00a0in Hor\u00e9jce na njihovem pogorju Se\u00edr ter pri\u0161li do El Par\u00e1na na robu pu\u0161?ave. \n7<\/sup>\u00a0Ko so se vra?ali, so pri\u0161li do En Mi\u0161p\u00e1ta, to je Kade\u0161a, in pokon?ali vse amale?anske kraje in tudi Amor\u00e9jce, ki so bivali v Hacec\u00f3n Tam\u00e1ru. \n \n8<\/sup>\u00a0Tedaj so se s\u00f3domski, gom\u00f3rski, adma\u0161ki, ceboj\u00edmski in bela\u0161ki \u2013 to je coarski \u2013 kralj odpravili na pot in se v Sid\u00edmski dolini spustili v spopad \n9<\/sup>\u00a0z el\u00e1mskim kraljem Kedorla\u00f3merjem, goj\u00edmskim kraljem Tid\u00e1lom, \u0161in\u00e1rskim kraljem Amraf\u00e9lom in elas\u00e1rskim kraljem Arj\u00f3hom: \u0161tirje kralji proti petim. \n10<\/sup>\u00a0V Sid\u00edmski dolini pa je bilo vse polno smolnih jam. Na begu sta s\u00f3domski in gom\u00f3rski kralj padla v eno od njih, drugi pa so zbe\u017eali v gore. \n11<\/sup>\u00a0Oni pa so pobrali vse imetje S\u00f3dome in Gom\u00f3re, ves njihov \u017eive\u017e, in od\u0161li. \n12<\/sup>\u00a0Vzeli so tudi Lota, sina Abramovega brata, in njegovo imetje ter od\u0161li. Prebival je namre? v S\u00f3domi. \n \n13<\/sup>\u00a0Neki ube\u017enik je pri\u0161el do Hebrejca Abrama in mu to povedal. Ta se je naselil pri hrastih Amor\u00e9jca Mamreja, E\u0161k\u00f3lovega in Anêrjevega brata, ki so bili Abramovi zavezniki. \n14<\/sup>\u00a0Ko je torej Abram sli\u0161al, da je njegov brat ujet, je sklical svoje izurjene mo\u017ee, rojene v njegovi hi\u0161i, tristo osemnajst ljudi, in jih zasledoval do Dana. \n15<\/sup>\u00a0Pono?i je razdelil svoje mo\u017ee in z njimi napadel sovra\u017enike. Premagal jih je in jih zasledoval do Hobe, ki je severno od Damaska. \n16<\/sup>\u00a0In spravil je nazaj vse imetje in tudi svojega brata in njegovo premo\u017eenje je spravil nazaj, z \u017eenami in drugimi ljudmi vred. \n \n17<\/sup>\u00a0Potem ko se je vrnil z zmage nad Kedorla\u00f3merjem in kralji, ki so bili z njim, mu je pri\u0161el naproti s\u00f3domski kralj v dolini \u0160av\u00e9, to je v Kraljevi dolini. \n18<\/sup>\u00a0Salemski kralj Melk\u00edzedek pa je prinesel kruha in vina. Bil je duhovnik Najvi\u0161jega Boga \n19<\/sup>\u00a0in ga je blagoslovil, reko?: \n \u00bbBlagoslovi naj te, Abram, Bog Najvi\u0161ji, \n ki je ustvaril nebo in zemljo! \n \n20<\/sup>\u00a0In slavljen bodi Bog Najvi\u0161ji, \n ki ti je dal v roke tvoje nasprotnike!\u00ab \n Potem mu je Abram dal desetino od vsega. \n \n21<\/sup>\u00a0S\u00f3domski kralj pa je rekel Abramu: \u00bbDaj mi du\u0161e, imetje pa obdr\u017ei zase!\u00ab \n22<\/sup>\u00a0Abram mu je odgovoril: \u00bbPrisegam GOSPODU, Bogu Najvi\u0161jemu, ki je ustvaril nebo in zemljo: \n23<\/sup>\u00a0Ne, niti vrvice ali jermena od sandale, prav ni?esar od tega, kar je tvoje, ne bom vzel, da ne pore?e\u0161: \u203aJaz sem storil, da je Abram bogat.\u2039 \n24<\/sup>\u00a0Sam\u00f3 tisto, kar so pojedli moji ljudje, in dele\u017e plena za mo\u017ee, ki so \u0161li z menoj: Anêr, E\u0161k\u00f3l in Mamre. Naj vzamejo svoje dele\u017ee.\u00ab \n Bo\u017eje obljube in zaveza \n \n15<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0Po teh dogodkih se je Abramu v videnju zgodila GOSPODOVA beseda, reko?: \u00bbNe boj se, Abram! Jaz sem tvoj \u0161?it, tvoje pla?ilo bo zelo veliko.\u00ab \n2<\/sup>\u00a0Abram pa je rekel: \u00bbGospod BOG, kaj mi bo\u0161 vendar dal, ko pa ostajam brez otrok in bo dedi? moje hi\u0161e Dama\u0161?an Eli\u00e9zer?\u00ab \n3<\/sup>\u00a0In Abram je rekel: \u00bbGlej, nisi mi naklonil potomstva, zato, glej, bo moj dedi? hlapec moje hi\u0161e.\u00ab \n4<\/sup>\u00a0A glej, zgodila se mu je GOSPODOVA beseda, reko?: \u00bbNe bo ta dedoval za teboj, temve? tisti, ki bo pri\u0161el iz tebe, bo tvoj dedi?.\u00ab \n5<\/sup>\u00a0Popeljal ga je ven in mu rekel: \u00bbPoglej proti nebu in pre\u0161tej zvezde, ?e jih more\u0161 pre\u0161teti!\u00ab Potem mu je rekel: \u00bbTako bo s tvojim potomstvom.\u00ab \n6<\/sup>\u00a0Veroval je GOSPODU in ta mu je to \u0161tel v pravi?nost. \n \n7<\/sup>\u00a0Rekel mu je: \u00bbJaz sem GOSPOD, ki sem te izpeljal iz Ura Kaldejcev, da bi ti dal to de\u017eelo v posest.\u00ab \n8<\/sup>\u00a0Rekel je: \u00bbGospod BOG, po ?em bom spoznal, da jo dobim v posest?\u00ab \n9<\/sup>\u00a0Pa mu je rekel: \u00bbVzemi zame triletno telico, triletno kozo, triletnega kozla, grlico in mladega goloba!\u00ab \n10<\/sup>\u00a0Vzel je torej zanj vse te \u017eivali, jih razpolovil in polo\u017eil vsako polovico nasproti drugi, le ptic ni razpolovil. \n11<\/sup>\u00a0Ptice roparice so se spu\u0161?ale na trupla, Abram pa jih je odganjal. \n \n12<\/sup>\u00a0Ko se je sonce nagibalo k zatonu, je Abrama ob\u0161el trden spanec in glej, polastila se ga je groza in gost mrak je padel nanj. \n13<\/sup>\u00a0Rekel je Abramu: \u00bbVedi, da bodo tvoji potomci priseljenci v de\u017eeli, ki ne bo njihova, spravili jih bodo v su\u017enost in jih stiskali \u0161tiristo let. \n14<\/sup>\u00a0A tudi narodu, ki jih bo imel zasu\u017enjene, bom sodil. Potem bodo od\u0161li z velikim imetjem. \n15<\/sup>\u00a0Ti pa pojde\u0161 v miru k svojim o?etom; pokopan bo\u0161 v visoki starosti. \n16<\/sup>\u00a0V ?etrtem rodu se bodo vrnili sem, kajti hudobija Amor\u00e9jcev \u0161e ni dopolnjena.\u00ab \n \n17<\/sup>\u00a0Sonce je za\u0161lo in legel je mrak. In glej, lonec za ogenj, iz katerega se je kadilo, in plamene?a bakla sta se premikala med kosi \u017eivali. \n18<\/sup>\u00a0Tisti dan je GOSPOD sklenil z Abramom zavezo in rekel: \u00bbTvojemu potomstvu dajem to de\u017eelo od Egiptovske reke do v\u00e9like reke, reke Evfrata; \n19<\/sup>\u00a0Ken\u00e9jce, Ken\u00e1zovce, Kadmon\u00e9jce, \n20<\/sup>\u00a0Hetejce, Periz\u00e9jce, Raf\u00e1jevce, \n21<\/sup>\u00a0Amor\u00e9jce, K\u00e1naance, Girga\u0161\u00e9jce in Jebusejce.\u00ab \n Izmaelovo rojstvo \n \n16<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0\u017dena Sar\u00e1ja Abramu ni rodila otrok; imela pa je egiptovsko deklo, ki ji je bilo ime Hag\u00e1ra. \n2<\/sup>\u00a0Sar\u00e1ja je rekla Abramu: \u00bbGlej, GOSPOD mi ni dal, da bi rodila. Pojdi k moji dekli! Mogo?e bom po njej dobila otroka.\u00ab Abram je poslu\u0161al Sar\u00e1jo. \n3<\/sup>\u00a0Potem ko je preteklo deset let, odkar se je Abram naselil v k\u00e1naanski de\u017eeli, je Abramova \u017eena Sar\u00e1ja vzela svojo egiptovsko deklo Hag\u00e1ro in jo dala mo\u017eu Abramu za \u017eeno. \n4<\/sup>\u00a0\u0160el je k Hag\u00e1ri in je spo?ela. Ko pa je videla, da je spo?ela, je za?ela zani?evati gospodarico. \n5<\/sup>\u00a0Sar\u00e1ja je rekla Abramu: \u00bbTi si kriv, da me \u017eali. Dala sem ti svojo deklo v naro?je, ko pa je videla, da je spo?ela, me je za?ela zani?evati. Naj GOSPOD sodi med menoj in teboj!\u00ab \n6<\/sup>\u00a0Abram je rekel Sar\u00e1ji: \u00bbGlej, tvoja dekla je v tvoji roki; naredi z njo, kar se ti zdi prav!\u00ab Tedaj je za?ela Sar\u00e1ja z njo tako trdo ravnati, da je Hag\u00e1ra pobegnila od nje. \n \n7<\/sup>\u00a0GOSPODOV angel jo je na\u0161el pri studencu v pu\u0161?avi, pri izviru ob poti proti \u0160uru. \n8<\/sup>\u00a0Rekel je: \u00bbHag\u00e1ra, Sar\u00e1jina dekla, od kod prihaja\u0161 in kam gre\u0161?\u00ab Rekla je: \u00bbBe\u017eim od svoje gospodarice Sar\u00e1je.\u00ab \n9<\/sup>\u00a0GOSPODOV angel ji je rekel: \u00bbVrni se k svoji gospodarici in se podrêdi njeni roki!\u00ab \n10<\/sup>\u00a0Potem ji je GOSPODOV angel rekel: \u00bbSilno bom namno\u017eil tvoje potomstvo, da ga ne bo mogo?e pre\u0161teti.\u00ab \n11<\/sup>\u00a0In GOSPODOV angel ji je rekel: \n \u00bbGlej, spo?ela si in rodila bo\u0161 sina; \n daj mu ime Izmael, \n kajti GOSPOD te je sli\u0161al v tvoji stiski. \n \n12<\/sup>\u00a0Ta ?lovek bo pravi divji osel. \n Njegova roka bo proti vsem \n in roke vseh proti njemu; \n nasproti vsem svojim bratom se bo naselil.\u00ab \n \n13<\/sup>\u00a0Imenovala je GOSPODA, ki je z njo govoril: \u00bbTi si El Ro\u00ed\u00ab; rekla je namre?: \u00bbAli sem res tukaj videla tistega, ki me je videl?\u00ab \n14<\/sup>\u00a0Zato se vodnjak imenuje Beêr Lah\u00e1j Ro\u00ed; glej, je med Kade\u0161em in Beredom. \n \n15<\/sup>\u00a0Potem je Hag\u00e1ra Abramu rodila sina. Abram je dal sinu, ki ga je rodila Hag\u00e1ra, ime Izmael. \n Bog sklene z Abrahamom zavezo \n \n16<\/sup>\u00a0Ko je Hag\u00e1ra Abramu rodila Izmaela, je bil Abram star \u0161estinosemdeset let. \n \n17<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0Ko pa je Abram imel devetindevetdeset let, se mu je prikazal GOSPOD in mu rekel: \u00bbJaz sem Bog Mogo?ni. Hodi pred menoj in bodi popoln! \n2<\/sup>\u00a0Sklenil bom zavezo med seboj in teboj in silno te bom namno\u017eil.\u00ab \n3<\/sup>\u00a0Abram je padel na obraz in Bog je govoril z njim ter rekel: \n4<\/sup>\u00a0\u00bbGlej, to je moja zaveza s teboj: postal bo\u0161 o?e mno\u017eice narodov. \n5<\/sup>\u00a0Ne bo\u0161 se ve? imenoval Abram, temve? Abraham ti bo ime, kajti postavljam te za o?eta mno\u017eici narodov. \n6<\/sup>\u00a0Naredil te bom silno rodovitnega, napravil bom iz tebe narode in kralji bodo iz\u0161li iz tebe. \n7<\/sup>\u00a0Postavljam zavezo med menoj in teboj ter tvojimi potomci za teboj iz roda v rod kot ve?no zavezo. Tebi in tvojim potomcem za teboj bom Bog. \n8<\/sup>\u00a0Tebi in tvojemu potomstvu dajem de\u017eelo, v kateri biva\u0161 kot tujec, vso k\u00e1naansko de\u017eelo, v ve?no last in bom njihov Bog.\u00ab \n \n9<\/sup>\u00a0Bog je rekel Abrahamu: \u00bbTi pa se d?\u017ei moje zaveze, ti in tvoji potomci za teboj iz roda v rod! \n10<\/sup>\u00a0To je moja zaveza, ki se je dr\u017eite, zaveza med menoj in vami ter tvojimi potomci za teboj: vsak mo\u0161ki pri vas naj bo obrezan! \n11<\/sup>\u00a0Obre\u017eite si meso svojih prednjih ko\u017eic! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami! \n12<\/sup>\u00a0Osem dni po rojstvu naj bodo obrezani vsi mo\u0161ki iz roda v rod, najsi bodo rojeni v hi\u0161i ali pridobljeni za denar od katerega koli tujca, ki ni izmed tvojih potomcev. \n13<\/sup>\u00a0Oboji morajo biti obrezani, rojeni v tvoji hi\u0161i in pridobljeni za tvoj denar. Tak\u00f3 bo moja zaveza v va\u0161em mesu ve?na zaveza. \n14<\/sup>\u00a0Kar pa zadeva neobrezanega mo\u0161kega, ki ni obrezan na mesu svoje prednje ko\u017eice, naj bo iztrebljen iz svojega ljudstva; prelomil je mojo zavezo.\u00ab \n \n15<\/sup>\u00a0Potem je Bog rekel Abrahamu: \u00bbSvoje \u017eene Sar\u00e1je ne imenuj ve? Sar\u00e1ja, temve? Sara bodi njeno ime! \n16<\/sup>\u00a0Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom, da bodo iz nje nastali narodi in bodo kralji ljudstev iz\u0161li iz nje.\u00ab \n17<\/sup>\u00a0Abraham je padel na obraz in se zasmejal. Rekel si je: \u00bbAli se bo stoletniku rodil sin? Ali bo devetdesetletna Sara rodila?\u00ab \n18<\/sup>\u00a0Abraham je rekel Bogu: \u00bbO da bi le Izmael \u017eivel pred teboj!\u00ab \n19<\/sup>\u00a0Bog pa je odgovoril: \u00bbNe, temve? tvoja \u017eena Sara ti bo rodila sina in dal mu bo\u0161 ime Izak. Sklenil bom z njim svojo zavezo kot ve?no zavezo za njegove potomce za njim. \n20<\/sup>\u00a0Tudi glede Izmaela sem te usli\u0161al; glej, blagoslovil ga bom in ga naredil rodovitnega ter ga silno namno\u017eil; dvanajst knezov se mu bo rodilo in naredil bom iz njega velik narod. \n21<\/sup>\u00a0Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara ?ez leto dni.\u00ab \n22<\/sup>\u00a0Ko je Bog nehal govoriti z njim, se je vzdignil od Abrahama. \n \n23<\/sup>\u00a0Abraham je vzel sina Izmaela, vse, ki so bili rojeni v hi\u0161i, in vse, ki so bili pridobljeni za denar, vse mo\u0161ke izmed ljudi Abrahamove hi\u0161e, in obrezal meso njihove prednje ko\u017eice \u0161e isti dan, kakor mu je Bog naro?il. \n24<\/sup>\u00a0Ko je bil Abraham obrezan na mesu svoje prednje ko\u017eice, je bil star devetindevetdeset let, \n25<\/sup>\u00a0njegovemu sinu Izmaelu pa je bilo trinajst let, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje ko\u017eice. \n26<\/sup>\u00a0Istega dne sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael. \n27<\/sup>\u00a0Z njim vred so bili obrezani vsi mo\u0161ki njegove hi\u0161e, rojeni v hi\u0161i in za denar kupljeni od tujcev. \n Bog v gosteh pri Abrahamu \n \n18<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0GOSPOD se je prikazal Abrahamu pri Mamrejevih hrastih, ko je ob dnevni vro?ini sedèl pred vhodom v \u0161otor. \n2<\/sup>\u00a0Povzdignil je o?i, pogledal in glej, pred njim so stali trije mo\u017eje. Ko jih je zagledal, jim je stekel naproti od vhoda v \u0161otor in se jim priklonil do tal. \n3<\/sup>\u00a0Rekel je: \u00bbMoj gospod, ?e sem na\u0161el naklonjenost v tvojih o?eh, nikar ne hodi mimo svojega slu\u017eabnika! \n4<\/sup>\u00a0Naj prinesejo malo vode, da si umijete noge. Potem se spo?ijte pod drevesom! \n5<\/sup>\u00a0Jaz pa prinesem kos kruha, da se okrep?ate, potem pa lahko greste naprej. ?emu bi sicer pri\u0161li mimo svojega slu\u017eabnika!\u00ab Rekli so: \u00bbStori, kakor si rekel!\u00ab \n \n6<\/sup>\u00a0Abraham je pohitel v \u0161otor k Sari in rekel: \u00bbHitro vzemi tri merice bolj\u0161e moke, zamesi jo in speci kola?e!\u00ab \n7<\/sup>\u00a0Potem je Abraham tekel k \u017eivini. Vzel je mlado in lepo tele in ga dal hlapcu; ta ga je hitro pripravil. \n8<\/sup>\u00a0Vzel je masla in mleka ter tele, ki ga je bil pripravil, in vse to polo\u017eil prednje. Stal je pri njih pod drevesom in so jedli. \n \n9<\/sup>\u00a0Rekli so mu: \u00bbKje je tvoja \u017eena Sara?\u00ab Rekel je: \u00bbGlejte, v \u0161otoru.\u00ab \n10<\/sup>\u00a0Pa je rekel: \u00bb?ez leto dni se bom vrnil k tebi in glej, tvoja \u017eena Sara bo imela sina.\u00ab Sara pa je poslu\u0161ala za vhodom v \u0161otor, ki je bil za njim. \n11<\/sup>\u00a0Abraham in Sara sta bila stara, \u017ee zelo v letih; Sari se je nehalo dogajati, kakor se dogaja \u017eenskam, \n12<\/sup>\u00a0pa se je sama pri sebi zasmejala in rekla: \u00bbMar naj zdaj, ko sem uvela, \u0161e ob?utim slast? Tudi moj gospod je star.\u00ab \n13<\/sup>\u00a0GOSPOD pa je rekel Abrahamu: \u00bbZakaj se je Sara zasmejala in rekla: \u203aAli bom res rodila, ko sem \u017ee ostarela?\u2039 \n14<\/sup>\u00a0Ali je za GOSPODA kaj prete\u017eko? Ko bom ?ez leto dni v tem ?asu spet pri\u0161el k tebi, bo Sara imela sina.\u00ab \n15<\/sup>\u00a0Sara pa je tajila in rekla: \u00bbNisem se zasmejala.\u00ab Bala se je namre?. \u00bbPa?,\u00ab je rekel, \u00bbzares si se zasmejala.\u00ab \n Abraham prosi za S\u00f3domo \n \n16<\/sup>\u00a0Tedaj so se mo\u017eje odpravili in gledali proti S\u00f3domi, Abraham pa je \u0161el z njimi, da bi jih pospremil. \n17<\/sup>\u00a0GOSPOD si je rekel: \u00bbAli naj skrivam pred Abrahamom, kaj nameravam storiti? \n18<\/sup>\u00a0Iz Abrahama bo vendar nastal velik in mogo?en narod in v njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje. \n19<\/sup>\u00a0Izbral sem ga, da bo zapovedal svojim sinovom in svoji hi\u0161i za njim, naj se dr\u017eijo GOSPODOVE poti in ravnajo v skladu s pravi?nostjo in pravico; tako bo GOSPOD izpolnil Abrahamu, kar mu je obljubil.\u00ab \n20<\/sup>\u00a0GOSPOD je rekel: \u00bbVpitje iz S\u00f3dome in Gom\u00f3re je res silno in njihov greh je izredno te\u017eak. \n21<\/sup>\u00a0Stopil bom dol, da vidim, ali so res po?eli vse tisto, o ?emer govori vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti ho?em.\u00ab \n \n22<\/sup>\u00a0Mo\u017ea sta se obrnila in od\u0161la proti S\u00f3domi, Abraham pa je \u0161e stal pred GOSPODOM. \n23<\/sup>\u00a0Abraham je pristopil in rekel: \u00bbAli bo\u0161 res pokon?al pravi?nega s krivi?nim vred? \n24<\/sup>\u00a0Mogo?e je v mestu petdeset pravi?nih ljudi. Ali bo\u0161 tudi te pokon?al in ne bo\u0161 prizanesel kraju zaradi petdesetih pravi?nih, ki so v njem? \n25<\/sup>\u00a0Dale? naj bo od tebe, da bi ti storil kaj takega, da bi pobil pravi?nega s krivi?nim vred, da bi se enako zgodilo pravi?nim kakor krivi?nim! Dale? naj bo od tebe! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravi?no?\u00ab \n26<\/sup>\u00a0GOSPOD je rekel: \u00bb?e najdem v S\u00f3domi petdeset pravi?nih med me\u0161?ani, bom prizanesel vsemu kraju zaradi njih.\u00ab \n \n27<\/sup>\u00a0Abraham pa je rekel: \u00bbGlej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom. \n28<\/sup>\u00a0Mogo?e jih petdesetim pravi?nim manjka pet, ali bo\u0161 zaradi teh petih uni?il vse mesto?\u00ab Rekel je: \u00bbNe bom ga uni?il, ?e jih tam najdem petin\u0161tirideset.\u00ab \n29<\/sup>\u00a0Pa je spet spregovoril in mu rekel: \u00bbMogo?e se jih tam najde \u0161tirideset.\u00ab Odgovoril je: \u00bbNe bom storil tega zaradi teh \u0161tiridesetih.\u00ab \n30<\/sup>\u00a0Pa je rekel: \u00bbNaj se Gospod ne jezi, ?e govorim; mogo?e se jih tam najde trideset.\u00ab Rekel je: \u00bbNe bom storil tega, ?e jih najdem trideset.\u00ab \n31<\/sup>\u00a0Rekel je: \u00bbGlej, dovolil sem si govoriti z Gospodom; mogo?e se jih tam najde dvajset.\u00ab Rekel je: \u00bbNe bom jih uni?il zaradi teh dvajsetih.\u00ab \n32<\/sup>\u00a0Abraham je rekel: \u00bbNaj se Gospod ne jezi, ?e spregovorim \u0161e tokrat: Mogo?e se jih tam najde deset.\u00ab Odgovoril je: \u00bbNe bom jih uni?il zaradi teh desetih.\u00ab \n \n33<\/sup>\u00a0GOSPOD je potem, ko je nehal govoriti z Abrahamom, od\u0161el. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj. \n Sodba nad S\u00f3domo in Lotova re\u0161itev \n \n19<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0Zve?er sta angela pri\u0161la v S\u00f3domo, ko je Lot sedèl pri s\u00f3domskih vratih. Ko ju je zagledal, je vstal, jima \u0161el naproti in se priklonil z obrazom do tal. \n2<\/sup>\u00a0Rekel je: \u00bbProsim, gospoda, stopita v hi\u0161o svojega slu\u017eabnika, da preno?ita in si umijeta noge, zjutraj pa vstaneta in odideta po svoji poti.\u00ab Rekla sta: \u00bbNe, preno?ila bova na trgu.\u00ab \n3<\/sup>\u00a0Zelo ju je silil, zato sta le od\u0161la z njim in stopila v njegovo hi\u0161o. Pripravil jima je ve?erjo, spekel nekva\u0161eni kruh in sta jedla. \n \n4<\/sup>\u00a0Preden sta legla, so hi\u0161o obstopili me\u0161?ani, s\u00f3domski mo\u0161ki, vsi, od de?kov do starcev, vse ljudstvo do zadnjega mo\u017ea. \n5<\/sup>\u00a0Klicali so Lota in mu rekli: \u00bbKje sta mo\u017ea, ki sta nocoj pri\u0161la k tebi? Pripelji ju ven k nam, da ju spoznamo!\u00ab \n6<\/sup>\u00a0Lot je tedaj stopil ven k njim na prag, zaprl vrata za seboj \n7<\/sup>\u00a0in rekel: \u00bbNikar, bratje moji, ne delajte hudega! \n8<\/sup>\u00a0Glejte, imam dve h?eri, ki \u0161e nista spoznali mo\u017ea; naj ju pripeljem k vam, da storite z njima, kar boste hoteli. Samo tema mo\u017eema ne storite ni?esar, saj sta pri\u0161la v senco moje strehe!\u00ab \n9<\/sup>\u00a0Rekli so: \u00bbPoberi se!\u00ab Potem so rekli: \u00bbNekdo je pri\u0161el sem kot tujec, pa bi rad razsojal. Tebi bomo storili \u0161e kaj huj\u0161ega kakor njima.\u00ab Silno so pritiskali na Lota in bili na tem, da razbijejo vrata. \n10<\/sup>\u00a0A mo\u017ea sta iztegnila roke, potegnila Lota k sebi v hi\u0161o in zaprla vrata. \n11<\/sup>\u00a0Mo\u017ee pa, ki so stali pri vhodu, sta udarila s slepoto, od najmanj\u0161ih do najve?jih, tako da niso mogli najti vrat. \n12<\/sup>\u00a0In mo\u017ea sta rekla Lotu: \u00bbIma\u0161 v mestu \u0161e koga, morda zeta, sinove, h?ere ali sicer kakega svojega ?loveka? Odpelji jih iz kraja! \n13<\/sup>\u00a0Midva bova namre? ta kraj uni?ila, kajti njihovo vpitje, ki je pri\u0161lo do GOSPODA, je prehudo. Zato naju je GOSPOD poslal, da ga uni?iva.\u00ab \n14<\/sup>\u00a0Lot je \u0161el ven in govoril s svojima zetoma, ki sta nameravala vzeti njegovi h?eri. Rekel je: \u00bbVstanita, pojdita iz tega kraja, kajti GOSPOD bo mesto uni?il!\u00ab Toda zeta sta mislila, da se \u0161ali. \n \n15<\/sup>\u00a0Ko se je vzdignila jutranja zarja, sta angela priganjala Lota in rekla: \u00bbVstani, vzemi \u017eeno in h?eri, ki sta tu, da ne bo\u0161 pokon?an zaradi krivde tega mesta!\u00ab \n16<\/sup>\u00a0Obotavljal se je, zato sta ga mo\u017ea zgrabila za roko, prav tako tudi njegovo \u017eeno in h?eri \u2013 ker mu je GOSPOD hotel prizanesti \u2013 in ga odpeljala ven ter ga pustila zunaj mesta. \n17<\/sup>\u00a0Ko sta jih vodila ven, sta rekla: \u00bbRe\u0161i si \u017eivljenje! Ne oziraj se nazaj in ne ustavljaj se nikjer v pokrajini! V gorovje se re\u0161i, da ne bo\u0161 pokon?an!\u00ab \n18<\/sup>\u00a0Lot jima je odgovoril: \u00bbNikar, gospod! \n19<\/sup>\u00a0Glej, tvoj slu\u017eabnik je na\u0161el milost v tvojih o?eh in s tem, da si mi re\u0161il \u017eivljenje, si mi izkazal veliko dobroto. Toda ne morem se re\u0161iti v gore; lahko bi se mi pripetila nesre?a in bi umrl. \n20<\/sup>\u00a0Glej, tisto mesto je dovolj blizu, da se morem zate?i vanj. In tako majhno je. Dov\u00f4li, da se re\u0161im tja! Ali ni res majhno? Tako bom ostal \u017eiv.\u00ab \n21<\/sup>\u00a0Rekel mu je: \u00bbGlej, usli\u0161al ti bom tudi to pro\u0161njo in ne bom razdejal mesta, o katerem si govoril. \n22<\/sup>\u00a0Hitro se re\u0161i tja! Ni?esar ne morem storiti, dokler ne pride\u0161 tja.\u00ab Zato se mesto imenuje Coar. \n \n23<\/sup>\u00a0Sonce je vzhajalo nad de\u017eelo, ko je Lot pri\u0161el do Coarja \n24<\/sup>\u00a0in je GOSPOD storil, da sta od GOSPODA, z neba, de\u017eevala na S\u00f3domo in Gom\u00f3ro \u017eveplo in ogenj. \n25<\/sup>\u00a0Razdejal je ti mesti in vso pokrajino, vse prebivalce mest in vse rastlinstvo te de\u017eele. \n26<\/sup>\u00a0Lotova \u017eena, ki je bila z njim, pa se je ozrla nazaj in postala solnat steber. \n \n27<\/sup>\u00a0Zgodaj zjutraj je \u0161el Abraham na kraj, kjer je bil stal pred GOSPODOM. \n28<\/sup>\u00a0Pogledal je proti S\u00f3domi in Gom\u00f3ri in vse naokrog po pokrajini. Pogledal je in glej, z zemlje se je vzdigoval dim, kakor bi se kadilo iz pe?i. \n \n29<\/sup>\u00a0Ko je Bog uni?il mesta pokrajine, se je spomnil Abrahama in poslal Lota pro? od razdejanja, ko je razdejal mesta, kjer je prebival Lot. \n Za?etek Mo\u00e1bcev in Am\u00f3ncev \n \n30<\/sup>\u00a0Lot je iz Coarja od\u0161el navzgor in se s h?erama naselil na gorovju. Bal se je namre? bivati v Coarju, zato je \u017eivel v votlini, on in obe h?eri. \n \n31<\/sup>\u00a0Starej\u0161a h?i je rekla mlaj\u0161i: \u00bbNajin o?e je star, v de\u017eeli pa ni mo\u017ea, ki bi se nama pribli\u017eal po navadi vse zemlje. \n32<\/sup>\u00a0Dajva, napojiva o?eta z vinom in leziva z njim; tako obudiva zarod po o?etu.\u00ab \n33<\/sup>\u00a0Tisti ve?er sta torej napojili o?eta z vinom in starej\u0161a je \u0161la in legla k o?etu. Pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. \n34<\/sup>\u00a0Naslednji dan je starej\u0161a h?i rekla mlaj\u0161i: \u00bbSino?i sem le\u017eala z o?etom; \u0161e nocoj ga napojiva z vinom! Potem pojdi ti in lezi z njim! Tako bova obudili zarod po o?etu.\u00ab \n35<\/sup>\u00a0Tudi tisti ve?er sta napojili o?eta z vinom. Mlaj\u0161a h?i je vstala in legla k njemu, pa ni zaznal, ne ko je legla ne ko je vstala. \n36<\/sup>\u00a0Tako sta obe Lotovi h?eri zanosili s svojim o?etom. \n \n37<\/sup>\u00a0Starej\u0161a h?i je rodila sina in mu dala ime Mo\u00e1b. To je o?e Mo\u00e1bcev do danes. \n38<\/sup>\u00a0Tudi mlaj\u0161a h?i je rodila sina in dala mu je ime Ben Am\u00ed. To je o?e Am\u00f3ncev do danes. \n Abraham in Abim\u00e9leh \n \n20<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0Od tam se je Abraham odpravil v pokrajino Negeb in se zadr\u017eeval med Kade\u0161em in \u0160urom. Ko pa je kot tujec \u017eivel v Ger\u00e1rju, \n2<\/sup>\u00a0je govoril o svoji \u017eeni Sari: \u00bbMoja sestra je.\u00ab Tedaj je ger\u00e1rski kralj Abim\u00e9leh poslal po Saro in jo vzel k sebi. \n3<\/sup>\u00a0Toda Bog je pri\u0161el k Abim\u00e9lehu pono?i v sanjah in mu rekel: \u00bbGlej, umrl bo\u0161 zaradi \u017eenske, ki si jo vzel, kajti poro?ena je!\u00ab \n4<\/sup>\u00a0Abim\u00e9leh pa se ji \u0161e ni pribli\u017eal. Rekel je: \u00bbGospod, ali ubija\u0161 tudi pravi?ne ljudi? \n5<\/sup>\u00a0Mar ni on rekel: \u203aMoja sestra je.\u2039 Pa tudi sama je rekla: \u203aMoj brat je.\u2039 S po\u0161tenim srcem in ?istimi rokami sem to storil.\u00ab \n6<\/sup>\u00a0Bog pa mu je odgovoril v sanjah: \u00bbTudi jaz vem, da si to storil s po\u0161tenim srcem in sam sem te obvaroval, da nisi gre\u0161il zoper mene. Zato nisem dal, da bi se je dotaknil. \n7<\/sup>\u00a0Zdaj pa vrni \u017eeno mo\u017eu, kajti prerok je in molil bo zate, da ostane\u0161 \u017eiv. ?e pa je ne vrne\u0161, vedi, da boste gotovo umrli ti in vsi tvoji.\u00ab \n \n8<\/sup>\u00a0Abim\u00e9leh je vstal zgodaj zjutraj, sklical vse slu\u017eabnike in jim povedal vse, kar se je zgodilo. Mo\u017eje so se silno prestra\u0161ili. \n9<\/sup>\u00a0Potem je Abim\u00e9leh poklical Abrahama in mu rekel: \u00bbKaj si nam storil? S ?im sem se pregre\u0161il zoper tebe, da si nadme in nad moje kraljestvo spravil to veliko pregreho? Storil si mi, ?esar ?lovek ne sme narediti.\u00ab \n10<\/sup>\u00a0Dalje je Abim\u00e9leh rekel Abrahamu: \u00bbKaj ti je pri\u0161lo na misel, da si to storil?\u00ab \n11<\/sup>\u00a0Abraham je rekel: \u00bbRekel sem si: \u203aGotovo ni strahu Bo\u017ejega v tem kraju; ubili me bodo zaradi \u017eene.\u2039 \n12<\/sup>\u00a0Sicer pa je res moja sestra; h?i mojega o?eta je, a ne h?i moje matere. Tako je postala moja \u017eena. \n13<\/sup>\u00a0Ko me je Bog poslal iz hi\u0161e mojega o?eta po svetu, sem ji rekel: \u203aNarêdi mi tole dobroto: v vsakem kraju, kamor bova pri\u0161la, reci, da sem tvoj brat!\u2039\u00ab \n \n14<\/sup>\u00a0Abim\u00e9leh je tedaj vzel drobnico in govedo, hlapce in d\u00e9kle ter jih dal Abrahamu. Vrnil mu je \u017eeno Saro. \n15<\/sup>\u00a0Potem je Abim\u00e9leh rekel: \u00bbGlej, moja de\u017eela je pred teboj; prebivaj, kjer ti ugaja.\u00ab \n16<\/sup>\u00a0Sari pa je rekel: \u00bbGlej, tvojemu bratu dajem tiso? srebrnikov; glej, naj bo zate kot zagrinjalo ?ez o?i za vse, ki so s teboj. Tako si v vsem opravi?ena.\u00ab \n \n17<\/sup>\u00a0Potem je Abraham molil k Bogu in Bog je ozdravil Abim\u00e9leha, njegovo \u017eeno in d\u00e9kle, da so mogle roditi. \n18<\/sup>\u00a0GOSPOD je bil namre? zaprl naro?ja vsem \u017eenskam v Abim\u00e9lehovi hi\u0161i zaradi Abrahamove \u017eene Sare. \n Izak rojen \n \n21<\/sup>\n \n1<\/sup>\u00a0GOSPOD je obiskal Saro, kakor je rekel, in GOSPOD je storil Sari, kakor je napovedal. \n2<\/sup>\u00a0Sara je spo?ela in rodila Abrahamu sina v njegovi starosti ob ?asu, ki mu ga je Bog napovedal. \n3<\/sup>\u00a0Abraham je svojemu sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak. \n4<\/sup>\u00a0Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, kakor mu je Bog zapovedal. \n5<\/sup>\u00a0Abraham je bil star sto let, ko se mu je rodil sin Izak. \n6<\/sup>\u00a0Sara je rekla: \u00bbBog mi je pripravil smeh; kdor bo to sli\u0161al, se mi bo nasmihal.\u00ab \n7<\/sup>\u00a0In rekla je: \u00bbKdo bi dejal Abrahamu, da bo Sara dojila otroke? In vendar sem mu rodila sina v njegovi starosti.\u00ab \n \n8<\/sup>\u00a0De?ek je rastel in ga je odstavila. Na dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko gostijo. \n Abraham po\u0161lje Hag\u00e1ro in Izmaela pro? \n \n9<\/sup>\u00a0Ko je Sara neko? videla sina Egip?anke Hag\u00e1re, ki ga je rodila Abrahamu, kako se igra, \n10<\/sup>\u00a0je rekla Abrahamu: \u00bbNa\u017eeni to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme dedovati skupaj z mojim sinom Izakom.\u00ab \n11<\/sup>\u00a0Ta beseda Abrahamu zaradi sina ni bila prav ni? pogodu. \n12<\/sup>\u00a0Bog pa mu je rekel: \u00bbNaj ti ne bo \u017eal ne de?ka ne dekle! Poslu\u0161aj Saro, kar koli ti pore?e! Kajti po Izaku se ti bo imenovalo potomstvo. \n13<\/sup>\u00a0A tudi iz deklinega sina bom naredil narod, kajti tvoj potomec je.\u00ab \n \n14<\/sup>\u00a0Abraham je zgodaj zjutraj vstal, vzel kruha in meh vode, dal to Hag\u00e1ri na rame in jo z de?kom poslal pro?. \u0160la je in blodila po beer\u0161\u00e9bski pu\u0161?avi. \n15<\/sup>\u00a0Ko pa je voda v mehu po\u0161la, je vrgla de?ka pod enega od grmov. \n16<\/sup>\u00a0Potem je \u0161la in sedla za streljaj pu\u0161?ice dale?; rekla si je namre?: \u00bbNaj ne gledam, kako de?ek umira!\u00ab Ko je tako sedela v bli\u017eini, je na glas zajokala. \n17<\/sup>\u00a0Bog je pa sli\u0161al de?kov glas in Bo\u017eji angel je iz nebes poklical Hag\u00e1ro ter ji rekel: \u00bbKaj ti je, Hag\u00e1ra? Ne boj se, kajti Bog je sli\u0161al de?kov glas od tam, kjer le\u017ei. \n18<\/sup>\u00a0Vstani, poberi de?ka in ga d?\u017ei s svojo roko! Kajti iz njega bom naredil velik narod.\u00ab \n19<\/sup>\u00a0Bog ji je tedaj odprl o?i, da je zagledala studenec. \u0160la je, napolnila meh z vodo in dala piti de?ku. \n \n20<\/sup>\u00a0Bog je bil z de?kom. Rastel je, prebival v pu\u0161?avi in postal lokostrelec. \n