M. Kmetova, Sveti Fran\u010dišek Asiški<\/strong>, 217-219.<\/p>\n

"O, Gospod Jezus Kristus," je zavzdihnil Fran\u010dišek, ki je kle\u010dal pred votlino in gledal proti izhodu, kjer so se razgibale megle in je dan silil na zemljo, "prosim te, da mi podariš dve milosti, preden umrjem. Najprej te prosim, da bi do dna ob\u010dutil v svoji duši in na svojem telesu tisto bole\u010dino, ki si jo ti, o mili Jezus, prestal v svojem bridkem trpljenju. In potem te prosim, da bi se moje srce, kolikor je le mogo\u010de, napojilo s tisto brezmejno ljubeznijo, ki je razvnela tebe, Sina Bo\u017ejega, in te prisilila, da si tako vdano toliko pretrpel za nas grešnike."
Ko je tako molil, mu je Bog povedal, da ga bo uslišal in mu podelil te ob\u010dutke, kolikor jih le more sprejeti \u010dlovek vase. In ko je Fran\u010dišek to zaznal, je pri\u010del prav pobo\u017eno premišljevati Kristusovo trpljenje. Tako mo\u010dno je gorel v njem ogenj pobo\u017enosti, da se je iz ljubezni in so\u010dutja popolnoma strnil z Jezusom.
In ko je bil tako ves v molitvi in je vse plamtelo v njem, tedaj, glej, se je zgodilo, da je videl v tej jutranji uri, kako prihaja seraf z neba in ima šestero bleš\u010de\u010dih se peruti. Tako naglo se je bli\u017eal seraf Fran\u010dišku, da je Fran\u010dišek natan \u010dno videl in razlo\u010dil, da je to kri\u017ean \u010dlovek. Peruti so bile tako razvrš\u010dene, da sta se dvigali dve nad glavo, z dvema je letal, dve pa sta ovijali vse telo.
Fran\u010dišek se je zelo prestrašil, ko je zagledal to prikazen. Obenem pa je bil vesel in potrt in poln za\u010dudenja. Neizmerno ga je razveselil Kristus, ki je bil tako prisr\u010den, da se mu je tako zaupno razodel in ga je tako milo gledal. Neskon \u010dno pa je bolelo Fran\u010diška, da je bil Gospod pribit na kri\u017eu. In \u010dudil se je, da je videl to izredno in \u010dudovito prikazen, saj je vedel, da se \u010dloveško trpljenje ne more zdru\u017eiti z neumrljivim duhom serafa. Ko se je tako \u010dudil, mu je povedal oni, ki se mu je prikazal, da mu je Bog namenoma poslal prav tako prikazen, kakršno vidi, zato da bi razu mel, kako se s kri\u017eanim Kristusom ne bo zedinil v telesnem trpljenju, ampak se bo v notranjem ognju popolnoma strnil z njim.
\u010cez dolgo \u010dasa je izginila ta \u010dudovita prikazen. Na vso mo\u010d je vzplamtelo Fran\u010diškovo srce za Boga in je bilo polno \u017eive ljubezni zanj. V njegovo telo pa je prikazen vtisnila \u010dudovito podobo in \u010dudovite znake Kristusovega trpljenja; nekaj \u017eebljem podobnega se je prikazalo na rokah in nogah, tako da so bile v sredi prebodene z njimi. Na rokah je bil zasajen \u017eebelj tako, da je bila glavica v dlani, na nogah pa na narti. Konice \u017eebljev so bile na rokah na hrbtu, na nogah pa na podplatu in so bile tako zakrivljene, da je bilo kakor v obro\u010dku še za prst prostora med mesom in konico \u017eeblja. A prsi, kakor bi jih bil kdo prebodel s sulico, so imele na desni strani krvavo in rde\u010do rano, iz katere je tekla kri.
Tedaj je sonce posijalo na Fran\u010diška in kakor rde\u010de ro\u017ee so se zacvetele rane na rokah.<\/p>\n