[singlepic id=22 w=320 h=240 float=center]Po elektronski po\u0161ti sem dobil zanimivo razmi\u0161ljanje o vodi iz plastenk, ki ga je zapisala prof. dr. Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj:<\/p>\n

Voda iz pipe? Zakaj pa ne!<\/p>\n

EKO misel: Za liter vode \u010detrt litra nafte?<\/p>\n

Ustekleni\u010dena voda je najpopularnej\u0161a pija\u010da na svetu, njena prodaja pa \u0161e vedno raste-zlasti prodaja pitne vode iz plastenk. O\u010ditno se je modni trend\u00a0 v Slovenijo prenesel iz tujine, saj
\nsi ljudje \u017eelijo \u010diste, neopore\u010dne in okusne vode. Za proizvajalce in trgovce je to seveda velik posel, zato ga tudi dobro reklamirajo.<\/p>\n

A z uporabo tak\u0161ne vode se ustvarja vedno ve\u010d okoljskih problemov, kot so ogromno odpadne plasti\u010dne embala\u017ee, izdelane iz nafte, predvsem pa velika poraba energije za proizvodnjo, ustekleni\u010denje, shranjevanje, hlajenje in dostavo tak\u0161ne vode.<\/p>\n

Pa za\u010dnimo z denarjem!<\/p>\n

Ustekleni\u010dena voda je v svetu kar 240 do 10 000 krat dra\u017eja od vode iz pipe. Seveda stane polnjenje vode, proizvodnja in prevoz plastenk, zama\u0161kov, nalepk, da ne omenjamo distribucije vode. Ne pozabimo da je voda zelo te\u017eka za prevoz. nedvomno stane tudi zbiranje in predelava plastenk, \u010deprav je recikliranja premalo. Slovenci smo za trendovsko vodo pripravljeni pla\u010dati tudi do 1000-krat ve\u010d, \u010deprav za njo velja enak pravilnik o kakovosti kot za vodo iz pipe.<\/p>\n

Kako je z kakovostjo vode iz plastenk?<\/p>\n

Kakovost pitne vode, in seveda tudi vode iz plastenk, dolo\u010da pravilnik o pitni vodi ( Ur . I. 19\/2004). Pravilnik je dober in usklajen z evropskimi smernicami, drasti\u010dno pa je zaostril koncentracijo nekaterih \u0161kodljivih snovi, npr. pesticidov. Upravljavcu vodovoda nalaga vzpostavitev notranjega nadzora po sistemu spremljanja kakovosti od vodnega vira do pipe pri porabniku.<\/p>\n

Voda, ki prite\u010de na pipo je sve\u017ea in bogata z kisikom, pri vodi iz plastenke pa gre lahko za postano vodo. Nekateri proizvajalci pija\u010d imajo res sre\u010do, saj so na svojih dvori\u0161\u010dih sredi mest >odkrili< najbolj kakovostne vodne vire in postavili donosne polnilnice.<\/p>\n

Le pe\u0161\u010dica med njimi prodaja pravo izvirsko vodo z bolj\u0161o kakovostjo na izviru. Te\u017eave so tudi, ko gre za primerjavo kakovosti ustekleni\u010dene vode, saj iz etikete ni dovolj razvidno, za kak\u0161no vodo to\u010dno gre. Ozna\u010devanje kakovosti bi moralo biti jasno razvidno in za potro\u0161nika enostavno.<\/p>\n

Ve\u010dina vode je ustekleni\u010dena v steklenicah iz polietilentereftalata ali PET, ki za recikla\u017eo ne zahteva velike koli\u010dine energije in pri se\u017eigu v ozra\u010dje ne izpu\u0161\u010da klora. Vendar se \u017eal tovrstne embala\u017ee v svetovnem merilu reciklira vedno manj. Celo v razvitem svetu manj kot \u010detrtino. Neprijetna resnica je, da s pitjem vode iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in obremenjujemo na\u0161e okolje.<\/p>\n

Glavni o\u010ditek o pitju vode iz plastenk pa gre na ra\u010dun nerazumno velike porabe prete\u017eno fosilne energije. Naslednje \u0161tevilke so prav grozljive.. Za izdelavo tipi\u010dne enolitrske plastenke, zama\u0161ka in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4\u00a0 mega joulov energije. Sod\u010dek nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, kar pomeni da iz enega sod\u010dka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.<\/p>\n

\u010ce bi 2 milijona Slovencev vsak dan v letu popilo le eno tako steklenico, pomeni to, da smo samo za vodo iz plastenk porabili ca. 415 000 sod\u010dkov nafte. Tej koli\u010dini nafte pa moramo pri\u0161teti \u0161e fosilna goriva, ki smo jih porabili, ko smo vodo polnili, preva\u017eali, jo hladili najprej v trgovini in nato \u0161e v doma\u010dem hladilniku. Energija se porabi tudi, ko gre za komunalni odvoz plastenk in njihovo morebitno recikliranje.<\/p>\n

\u010ce bi \u017eeleli ponazoriti vso omenjeno energijo z nafto, si predstavljajte, da vsaki\u010d, ko izpraznite litrsko plastenko, v njej porabite tudi \u010detrt litra nafte. Si predstavljate, za kak\u0161ne koli\u010dine nafte gre, ko za\u010dnemo operirati z globalnimi \u0161tevilkami? V ZDA na primer ocenjujejo, da gre samo za vodo v plastenkah na leto 17 milijonov sod\u010dkov surove nafte.<\/p>\n

Za konec pa \u0161e najbolj ironi\u010dno dejstvo, na katerega malokdo pomisli. Za en liter ustekleni\u010dene vode so proizvajalci tekom delovnega procesa rabili kar tri litre vode, ki je bolj ali manj onesna\u017eena kon\u010dala kot odpadna voda. Menim, da zaklju\u010dni komentar ni potreben, \u0161e zlasti ne v Sloveniji, ki se (\u0161e) pona\u0161a z zelo kakovostno pitno vodo. In to iz vodovodne pipe.<\/p><\/blockquote>\n

Tudi sam sem zagovornik pitja vode iz naravnih virov in pip, plastenke pa \u010dim manj uporabljat.<\/p>\n

Kaj pa ti misli\u0161?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

[singlepic id=22 w=320 h=240 float=center]Po elektronski po\u0161ti sem dobil zanimivo razmi\u0161ljanje o vodi iz plastenk, ki ga je zapisala prof. dr. Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj: Voda iz pipe? Zakaj pa ne! …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[15,68,20,165],"class_list":["post-339","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-okolje","tag-akcija","tag-cistost","tag-debata","tag-okolje"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/339","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=339"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/339\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":340,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/339\/revisions\/340"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=339"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=339"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=339"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}