{"id":278,"date":"2009-03-12T15:36:16","date_gmt":"2009-03-12T14:36:16","guid":{"rendered":"http:\/\/papa.rkc.si\/blog\/?p=278"},"modified":"2009-03-12T16:16:23","modified_gmt":"2009-03-12T15:16:23","slug":"mokrisca","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/mokrisca\/","title":{"rendered":"Mokri\u0161\u010da"},"content":{"rendered":"

\"https:\/\/lh6.google.com\/dr.brancodeejay\/Ru13AY5L2KI\/AAAAAAAAAmw\/66S4nh9V8MI\/DSCF4346.JPG?imgmax=576\"<\/p>\n

Vsako leto 2. februarja obele\u017eujemo svetovni dan mokri\u0161\u010d1<\/a><\/sup>, katerega tema je letos: Po toku navzgor, po toku navzdol, mokri\u0161\u010da nas povezujejo. Z njo \u017eelijo opozoriti na celostno razmi\u0161ljanje o povodjih in njihovih sestavnih delih ter na posege v mokri\u0161\u010da. S spreminjanjem povodij namre\u010d lahko vplivamo na zemljo, vodo, zrak, rastline in \u017eivali.<\/p>\n

Mokri\u0161\u010da so vsa omo\u010dena zemlji\u0161\u010da med kopnim in vodnim ekosistemom ter vsa vodna telesa. Gre za obmo\u010dja mo\u010dvirij, nizkih barij, \u0161oti\u0161\u010d, stalna in za\u010dasna obmo\u010dja proste vode, poplavne povr\u0161ine, manj\u0161e stoje\u010de vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine \u0161estih metrov globine ter podzemna mokri\u0161\u010da.<\/p>\n

Mokri\u0161\u010de ali mo\u010dvirje je ekosistem, pogosto visoke naravovarstvene vrednosti, na trajno mokrem zemlji\u0161\u010du. Obmo\u010dje je pora\u0161\u010deno s halofiti (rastline, ki imajo rade mo\u010dno vlago, visoke mo\u010dvirne rastline, katerih spodnji deli stebel in korenine so pod vodo, npr.: trst, rogoz, \u0161a\u0161) in je \u017eivljenjski prostor za \u0161tevilne majhne \u017eivali. Mokri\u0161\u010da lahko nastanejo v lagunah, v re\u010dnih rokavih, na zara\u0161\u010dajo\u010dih se delih jezer, na barju (mo\u010dvirnat svet z razli\u010dnim rastlinjem – visoko barje s \u0161otnimi mahovi, nizko barje z vodami in z mo\u010dvirskim rastjem, tudi drevjem).<\/p>\n

Ve\u010dina mokri\u0161\u010d ima poseben status v naravovarstvu, so redka in cenjena, saj so zibelka biotske raznovrstnosti.2<\/a><\/sup> Zavod za varstvo narave opozarja na negativen odnos do mokri\u0161\u010d in nepoznavanje njihovih funkcij v okolju, saj je po njihovem mnenju ravno to povzro\u010dilo, da so se povr\u0161ine mokri\u0161\u010d drasti\u010dno kr\u010dile. Po ocenah naj bi bilo na svetovni ravni uni\u010denih vsaj 50 odstotkov mokri\u0161\u010d.<\/p>\n

Ve\u010d o mokri\u0161\u010dih:
\nhttps:\/\/www.umanotera.org\/index.php?node=88<\/a><\/p>\n

Video prispevki o okolju:
\nhttps:\/\/www.umanotera.org\/index.php?node=80<\/a><\/p>\n__________________________

  1. Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana Konvencija o mokri\u0161\u010dih mednarodnega pomena, danes poznana kot Ramsarska konvecija. 25 let kasneje so 2.februar\u00a0 razglasili za dan, ko na svetovni ravni posve\u010damo posebno pozornost mokri\u0161\u010dem z naravovarstvenega, dru\u017ebenega in gospodarskega vidika. V smislu obele\u017eevanja svetovnega dne varstva mokri\u0161\u010d se po vsem svetu pripravljajo dejavnosti in izvajajo projekti, ki ozave\u0161\u010dajo javnost o potrebi po ohranjanju mokri\u0161\u010d, njihovih funkcij in\u00a0 biotske raznovrstnosti, kot to dolo\u010da Ramsarska konvencija v okviru UNESCA. Ve\u010d o tem >>><\/a> [↩<\/a>]<\/li>
  2. Biotska ali bioti\u010dna raznovrstnost ali biodiverziteta je raznolikost\/raznovrstnost\u00a0 \u017eivih bitij tako glede vrste kot glede njihovih genskih lastnosti. Ohranitev biodiverzitete\u00a0 – t. j. bogastva flore in favne ter kompleksnosti ekosistemov – je bistvenega pomena za obstoj in razvoj \u010dlove\u0161tva na Zemlji. Svetovni dan biotske raznovrstnosti je 29. decembra. Ve\u010d o tem >>><\/a> [↩<\/a>]<\/li><\/ol>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Vsako leto 2. februarja obele\u017eujemo svetovni dan mokri\u0161\u010d1, katerega tema je letos: Po toku navzgor, po toku navzdol, mokri\u0161\u010da nas povezujejo. Z njo \u017eelijo opozoriti na celostno razmi\u0161ljanje o povodjih …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[15,68,20,165],"class_list":["post-278","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-okolje","tag-akcija","tag-cistost","tag-debata","tag-okolje"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/278","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=278"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/278\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":281,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/278\/revisions\/281"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=278"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=278"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=278"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}