$\"Prepovedano$ <\/div>\n

Postni \u010das je enkratna prilo\u017enost, da premišljuješ Jezusovo trpljenje, ter poskušaš korenito spremeniti svoje \u017eivljenje.<\/p>\n

V ta namen je pred teboj tudi ta kri\u017eev pot.<\/p>\n

Premišljuj ob njegovih slikah, ki so iz vsakdanjega \u017eivljenja, prikazujejo pa Jezusovo pot od sodne pala\u010de preko kri\u017ea do groba. Posebnost tega pota je ta, da je Jezus predstavljen kot AVTO.<\/p>\n

In kot ni mogel na svojem kri\u017eevem potu po\u010divati Jezus, tako tudi ti zdr\u017ei do konca.<\/p>\n

Slika ti pravi: "PREPOVEDANO PARKIRANJE!"<\/p>\n

Usmili se nas, o Gospod!<\/em><\/div>\n
I. Pilat obsodi Jezusa<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"1.$ <\/div>\n
Gotovo se vam je \u017ee zgodilo, da ste koga gledali postrani, ga dol\u017eili zaradi kakšnih stvari, ali ga celo obsojali. Komu se pa še ni?<\/p>\n
Tudi Pilat je obsodil Jezusa, pa ni bil ni\u010d kriv.<\/p>\n
Ali smo res tudi mi podobni Pilatu?<\/p>\n
Avto dobi listek za nepravilno parkiranje, pa sploh ni kriv. Kriv je voznik, obsojen pa avto, ki mora nositi to strašno znamenje: OBVESTILO POLICIJE.<\/p>\n
Potrudimo se torej, da na poti skozi \u017eivljenje ne bomo obsojali po nedol\u017enem, ampak bomo vedno imeli \u010dut do tistih, ki jih po nedol\u017enem obsojajo.<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
II. Jezus vzame kri\u017e na svoje rame<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"2.$ <\/div>\n
Jezus je poni\u017eno sprejel kri\u017e na svoje rame. Ni se upiral, ni se skliceval na \u010dlovekove pravice. Sprejel je brez besede kri\u017e, ki ga je po krivici zaslu\u017eil in šel cilju naproti.<\/p>\n
Ve\u010dkrat oprtamo svoje avtomobile do onemoglosti, tako da se kar sesedajo. Nisem še slišal, da bi se kakšen avto temu uprl, razen da je mogo\u010de kakšen podlegel, toda – brez besed.<\/p>\n
Kaj pa mi?<\/p>\n
Kadar nas doleti kakšno delo, kakšna naloga, ni ne konca ne kraja našim besedam, izgovorom. Poskusimo se torej poboljšati in v tem posnemati Jezusa – poni\u017eno sprejeti breme in iti proti cilju.<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
III. Jezus pade prvi\u010d<\/font><\/strong> <\/div>\n
$\"3.$ <\/div>\n
Jezus je imel namen priti s kri\u017eem do cilja, toda omagal je zaradi iz\u010drpanosti, saj so ga prej mo\u010dno prebi\u010dali in pretepli. Padel je.<\/p>\n
Naši jekleni konji\u010dki so ve\u010dkrat dele\u017eni grdih besed, ker omagajo. Ljudje velikokrat zahtevajo od njih preve\u010d. Preprosto ne zmorejo in odpovejo.<\/p>\n
Tudi naši bli\u017enji pogosto naletijo na naše nerazumevanje in \u010dudenje, ker ne razumemo njihove stiske, obremenjenosti. Ne zdr\u017eijo tempa našega \u017eivljenja, mi pa jih neprestano preganjamo.<\/p>\n
Potrudimo se torej razumeti slabosti in te\u017eave naših bli\u017enjih in jim v njih pomagajmo.<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
IV. Jezus sre\u010da svojo mater<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"4.$ <\/div>\n
Jezus je bil najbolj zani\u010devan \u010dlovek v tistem trenutku. Vsi so vanj pljuvali, ga brcali in se nad njim zgra\u017eali. Obenem pa je moral nositi te\u017eki kri\u017e, ki je pritiskal nanj.<\/p>\n
V takšnem stanju ga je sre\u010dala njegova mati – Marija. Le mislimo si lahko, kaj je takrat do\u017eivljala v svojem srcu, kako je sprejemala bole\u010dino svojega Sina, ki ga je neko\u010d sprejela z besedami: Zgôdi se!<\/p>\n
Sedaj se je zgodilo, vendar tega ni pri\u010dakovala. Je pa sprejela tudi to in premišljevala v svojem, od bole\u010dine razrvanem, srcu.<\/p>\n
Ali znamo tudi mi sprejeti BO\u017dJO voljo in jo spolnjevati, tudi \u010de nam je zelo neprijetna?<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
V. Simon pomaga Jezusu kri\u017e nositi<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"5.$ <\/div>\n
Tudi Jezus je bil pretresen od sre\u010danja z materjo. Vedel je, kakšne bole\u010dine prebadajo njeno srce.<\/p>\n
To ga je še bolj izmu\u010dilo in spet je za\u010del pešati v mo\u010deh. Vojaki so se zbali zanj in primorali nekega tujca, Simona, da mu je pomagal nositi kri\u017e.<\/p>\n
Mimogrede se nam lahko zgodi, da nam nenadoma odpove avto. Potrebovali bi le nekoga, da bi nas porinil in avto bi v\u017egal. Ali ga bomo našli? Ali bi mi bili pripravljeni pomagati drugemu, popolnemu neznancu?<\/p>\n
Simon je pomagal in nam dal velik zgled. Pomagajmo tudi mi drug drugemu v svojih te\u017eavah!<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
VI. Veronika poda Jezusu potni prt<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"6.$ <\/div>\n
Pljunki so Jezusu polzeli po obrazu in se mešali s krvjo, ki mu je tekla iz ran na glavi. Bilo ga je \u017ealostno pogledati.<\/p>\n
Pogosto se zgodi podobno našim avtomobilom, le da pri njih ne gre za kri in pljunke (razen mogo\u010de redkih izjem). Takrat se takoj podvizamo in o\u010distimo stekla, da lahko varno vozimo.<\/p>\n
Pri Jezusu pa ni bilo tako. Nih\u010de si ni upal pristopiti in mu obrisati obraza. Dolgo \u010dasa. Kon\u010dno pa se je opogumilo mlado dekle – Veronika, in mu obrisalo obraz. Jezus pa jo je hvale\u017eno pogledal.<\/p>\n
Sledimo temu zgledu neustrašenosti pred mnenjem drugih in pomagajmo bli\u017enjemu.<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
VII. Jezus pade drugi\u010d<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"7.$ <\/div>\n
Simonova pomo\u010d Jezusu ni dosti zalegla, saj je kmalu bil spet nesposoben za nošnjo kri\u017ea in je padel. Padel, ker so nanj pritiskali grehi vsega sveta.<\/p>\n
Jezus ni gledal strahote grehov, ki jih je nosil. Vstal je in hodil naprej. Hotel je izpolniti O\u010detovo voljo in priti do cilja.<\/p>\n
Ali smo podobni Jezusu, ali pa omagamo in ostanemu v temi greha?<\/p>\n
Nikar, hitro vstanimo in pojdimo naprej, izmotajmo se iz vezi greha in hitimo naprej. Jezus nas je odrešil grehov kljub padcem, ki jih je imel pri tem.<\/p>\n
Vstanimo in hodimo za njim!<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
VIII. Jezus tola\u017ei Jeruzalemske \u017eene<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"8.$ <\/div>\n
Jezus je nadaljeval pot in sre\u010dal \u017eene, ki so objokovale njegovo nesre\u010do. In tukaj se je pokazal njegov velik \u010dut za so\u010dloveka.<\/p>\n
V trenutkih, ko je ON najbolj trpel, je našel \u010das za tola\u017ebo drugih. Tola\u017eil je, kot da so one trpele, ne pa On.<\/p>\n
Kaj pa mi?<\/p>\n
Ali najdemo \u010das za so\u010dloveka, ga tola\u017eimo v njegovih te\u017eavah? Ali ga sploh opazimo, ali pa gremo mol\u010de mimo njega?<\/p>\n
Jezus nam je dal zgled – posnemajmo ga!<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
IX. Jezus pade tretji\u010d<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"9.$ <\/div>\n
Spet je padel. Tokrat najhuje in te\u017eko se je spet pobral.<\/p>\n
Bil je blizu cilju in to ga je gnalo naprej. Hotel je \u010dim prej priti na cilj in dokon\u010dati svoje poslanstvo na svetu.<\/p>\n
Preluknjana guma na avtomobilu nas sicer ustavi, toda zavedajmo se, da je v avtu tudi rezervno kolo, ki nam omogo\u010da nadaljnjo vo\u017enjo.<\/p>\n
Ve\u010dkrat padamo tudi v medsebojnih odnosih, ko ne vemo kako bi zdr\u017eali še naprej skupaj.<\/p>\n
Sledimo Jezusovemu zgledu – vstanimo in nadaljujmo pot!<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
X. Jezusa sle\u010dejo in mu dajo vina z \u017eol\u010dem mešanega<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"10.$ <\/div>\n
Prišel je na cilj in – oh, groza – slekli so ga. Pred vso gromozansko mno\u017eico drhali, ki je hlepela po njegovi krvi. Vsi so se naslajali nad njim, tudi tisti, ki jih je morda ozdravil ali jim kako druga\u010de pomagal.<\/p>\n
Povrh so mu dali piti – vina z \u017eol\u010dem mešanega, kar je nemogo\u010dega okusa.<\/p>\n
Pa mi? Ali tudi mi kdaj koga "sle\u010demo" in ga pred vsemi zasramujemo in zbadamo z neprijetnimi vprašanji.<\/p>\n
Ali se morda mi kdaj naslajamo nad goloto drugih?<\/p>\n
Pomislimo, kako bi bilo nam, \u010de bi bili na njihovem mestu in se poskusimo poboljšati!<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
XI. Jezusa kri\u017eajo<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"11.$ <\/div>\n
Na koncu so mu vzeli še to, kar mu je edino ostalo – svobodo gibanja in premikanja rok, s katerimi je naredil toliko dobrega, in nog, s katerimi je prehodil vso de\u017eelo oznanjajo\u010d nebeško kraljestvo.<\/p>\n
Pribili so ga na kri\u017e.<\/p>\n
Visel je na kri\u017eu, vendar ni obsojal. Ne, celo rekel je razbojniku poleg sebe, da bo še tisti dan z njim v raju.<\/p>\n
Tudi v takih trenutkih kot je visenje na kri\u017eu, je Jezus mislil na druge.<\/p>\n
V\u010dasih nas na posteljo priklene bolezen ali pa nesre\u010da s telesnimi posledicami. To je velika preizkušnja za vse in te\u017eko jo je prestati.<\/p>\n
Naša naloga je, da jim \u010dimbolj olajšamo trpljenje in jim skrbno nudimo, kar potrebujejo.<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
XII. Jezus umre na kri\u017eu<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"12.$ <\/div>\n
Zavzdihnil je še: "O\u010de v tvoje roke izro\u010dam svojo dušo!", potem pa je izdihnil.<\/p>\n
Jezus je umrl.<\/p>\n
Umrl je za nas, zaradi naših grehov; ko smo bili še grešniki, je za nas daroval \u017eivljenje. Odrešil nas je.<\/p>\n
Se zavedamo, da je Jezus umrl zaradi naših grehov?<\/p>\n
Pomislimo, ali bi bili mi pripravljeni darovati \u017eivljenje za prijatelje, za dobrotnike,… – za grešnike, za tiste ki so prelomili prijateljstvo z nami?<\/p>\n
Jezus je to naredil.<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
XIII. Jezusa polo\u017eijo Mariji v naro\u010dje<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"13.$ <\/div>\n
Potem, ko so se prepri\u010dali, da je mrtev, so ga sneli s kri\u017ea. Polo\u017eili so ga v naro\u010dje njegovi materi.<\/p>\n
V naro\u010dju je dr\u017eala Sina, ki ga je spo\u010dela od Svetega Duha.<\/p>\n
Ali je kakšna bole\u010dina ve\u010dja kot bole\u010dina matere z mrtvim sinom v naro\u010dju?<\/p>\n
Ni.<\/p>\n
Marija nam je velik zgled vere, saj je kljub vsemu, kljub mrtvemu Sinu, verovala, da še ni vsega konec, da še ni bila izre\u010dena zadnja beseda.<\/p>\n
Posnemajmo jo tudi mi v njeni veri!<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
XIV. Jezusa dajo v grob<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"14.$ <\/div>\n
V bli\u017eini je bil grob, nov grob vklesan v skalo. Polo\u017eili so ga vanj in zavalili predenj skalo.<\/p>\n
Bilo je dan pred soboto in niso imeli \u010dasa, da bi ga pripravili za pogreb. To so nameravali storiti v nedeljo.<\/p>\n
Bil je dober \u010dlovek, tesar; od tridesetega leta je hodil okrog in govoril ljudem, jim pomagal in jih ozdravljal.<\/p>\n
Sedaj le\u017ei v grobu.<\/p>\n
Tudi mi ve\u010dkrat pademo v "grob", se zapremo pred drugimi in pre\u017eivljamo "te\u017eke" dneve.<\/p>\n
Jezus ni ostal v grobu. Tudi mi vstanimo iz samote!<\/p>\n
Usmili se nas, o Gospod!<\/em> <\/div>\n
<\/p>\n
Sklep<\/strong><\/font> <\/div>\n
$\"https:\/\/www.princetonol.com\/groups\/iad\/links\/resurrection.jpg\"$ <\/div>\n
Prišlo je nedeljsko jutro, \u017eene so hitele h grobu, da bi mazilile Jezusovo telo.<\/p>\n
Ko pa so prišle h grobu so se za\u010dudile. Kamen je bil odvaljen, grob pa prazen. Prestrašene so odhitele in šle povedat apostolom, kaj so videle.<\/p>\n
Peter in Janez sta takoj odhitela in našla kar so povedale \u017eene. Janez je stopil v grob, videl in veroval.<\/p>\n
Zgledujmo se tudi mi tej Janezovi veri in oznanjujmo veselo novico, da je naš GOSPOD vstal.<\/p>\n
Vstanimo tudi mi in pojdimo po vsem svetu (po internetu) oznanjat evangelij!<\/p>\n
Molimo po namenu svetega o\u010deta: O\u010de naš … Zdrava Marija … Slava o\u010detu …<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Postni \u010das je enkratna prilo\u017enost, da premišljuješ Jezusovo trpljenje, ter poskušaš korenito spremeniti svoje \u017eivljenje. V ta namen je pred teboj tudi ta kri\u017eev pot. Premišljuj ob njegovih slikah, ki …<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"page-templates\/full-width.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-116","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/116","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=116"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/116\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2462,"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/116\/revisions\/2462"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/papa.rkc.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=116"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}