Cvetna nedelja

https://www.abtei-niederaltaich.de/byz/Buidl/Ikonen_gr/Palmsonntag.JPG

Veličasten je moral izgledati ta Jezusov prihod v Jeruzalem. Množice, spremstvo, »špalir«, mahanje z palmovimi vejami in oljkami … Predenj so na tla polagali svoje plašče in mu vzklikali: »Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Blagoslovljêno kraljestvo našega očeta Davida, kraljestvo, ki prihaja! Hozána na višavah!«

Kdo si ne bi zaželel takega sprejema? Vsi so ga navdušeno pričakovali in ga sprejeli … blagoslavljali so njegov prihod. In on je mirno jezdil na osličku in jim mahal v pozdrav. Kakšna idilična podoba.

Vendar ni bilo vse tako preprosto. Ta podoba se je v nekaj dneh razblinila kot milni mehurček. Lepe besede so postale pljunki in žalitve. Mahanje s palmovimi vejami in oljkami se je spremenilo v žuganje s pestmi. Radostno vzklikanje se je razraslo v rjoveče zahtevanje križanja. Polaganje plaščev predenj mu je odvzelo še njegovo suknjo. Žrebali so zanjo. Kako smo ljudje nepredvidljivi. Enkrat smo navdušeni do konca, v naslednjem trenutku pa smo že popolnoma nasprotnega mnenja. Zakaj tako nihamo, zakaj smo tako nestabilni?

Jezus je vedno odkrito govoril in učil, pa so ga vendar napačno razumeli in v njem pričakovali političnega rešitelja, ki jih bo rešil okupatorske oblasti Rimljanov. Zato, ker so nekateri prenapeteži hoteli spremeniti namen njegovega prihoda in ga spremeniti v zmagovalni pohod na Rimljani. On pa je prišel, da bi nas naučil ljubiti in spoštovati, videti in prisluhniti. Te prenapeteže bi lahko primerjali našim medijem, ki vedno navijajo in protežirajo, dajejo prednost svojim ciljem, ki jih vsiljujejo množicam. In tako se ustvarja javno mnenje. Če se laž velikokrat pove, postaja v zavesti ljudi to resnica… Le kako je lahko iz množice pristašev nastala v tako kratkem času nahujskana množica, ki je zahtevala njegovo smrt? Lahko se čudimo, zmajujemo z glavo, ali pa ugotovimo, da smo mi velikokrat podobni tej množici. Kolikokrat se damo zapeljati medijem, javnemu mnenju,…

Kdaj smo se nazadnje odločili za kako stvar po lastnem razmisleku in ne glede na mnenje drugih? Veliki teden, ki je pred nami, nam s svojo vsebino trka na srce: Ga boš tudi ti obsodil in zahteval križanje, zato, ker se ti ne da ljubiti in spoštovati? Ali pa boš stopil k njemu in mu pomagal nositi križ.

Share

Čas…

Ko sem omenil, da se bom javljal, kolikor mi bo dopuščal čas, si nisem mislil, da bo tako dolgo trajalo…

Pozno popoldne sem se vrnil z duhovnega vikenda za birmance. To je lahko zelo naporno… Vzdržati ob 13 in 14 letnikih – ob pubertetnikih… Še posebej, ker smo imeli zanje zelo zanimivo temo o življenju, razlikah med moškimi in ženskami in sprejemanjem samega sebe…

No, pa dovolj o tem. Zanima vas konkreten, povprečen dan? Lahko bi se izgovoril, da ni povprečnih dni, da ima vsak svoj žar 🙂

Pa vendar: življenje zgleda nekako takole. Pri nas imamo prvo jutranjo mašo ob 6.30, takrat pa smo tudi na razpolago v spovednici. Ob 7.05 sledi jutranja molitev – hvalnice in premišljevanje. Ob 7.45 sledi zajtrk, dopoldne sta pa še dve maši (ob 8h in 9h, ko je tudi kratek nagovor). Dopoldne mine v opravljanju svojih dolžnosti v okviru samostana oz. župnije. Jaz sem v našem samostanu ekonom, kar pomeni, da skrbim za materialne stvari, za nabavo, … Ob 12.30 imamo spet skupno molitev brevirja: bogoslužno branje in dnevno molitveno uro, čemur sledi kosilo.

Popoldne je namenjeno pastoralnim aktivnostim kot je verouk in podobno, večer pa raznim skupinam: srednješolci, skavti oz. biblična skupina, katehumenat, …

Skupno molitev večernic imamo v poletnem času ob 17.50, po njej pa večerjo. Večerna maša s kratkim nagovorom pa je ob 19. uri. Vsak od bratov ta dnevni red zapolni še z raznimi drobnimi aktivnostmi od urejanja knjižnice do vodenja župnijske pisarne… Toliko za danes.

Mir in vse dobro!

Share

Za začetek…

Ta stran je nastala čisto spontano, ker sem opazil, da se da enostavno ustvariti svoj BLOG. Na tem mestu bi rad, kolikor mi bo dopuščal čas, povedal stvari, ki so tako ali drugače povezane z mojim življenjem, delom, mišljenjem, … Upam, da bodo moje vrstice prebavljive in da jih boste radi brali … Mir in vse dobro!

Share

Danes je dan

Zjutraj se nas je kar nekaj diakonov odpravilo v Koper, kjer smo prisostvovali mašniškemu posvečenju naših koprskih sošolcev. To je bilo naše zadnje diakoniranje … ne pa naše zadnje služenje … Po slovesnosti smo se po hitrem postopku poslovili in oddrveli proti Ljubljani.

Prišel je trenutek, ko se je procesija pomaknila v cerkev. Neopisljiv je občutek, ko stopiš v nabito polno cerkev in v slovesnem koraku stopaš proti oltarju … začela se je maša … Po evangeliju smo bili poklicani in izbrani za duhovnike … s pomočjo Gospoda Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa izberemo te naše fante za mašnike … Duhovnik naj bo najprej človek globoke vere … človek molitve … človek besede … človek odprtih in iskrenih odnosov … človek veselja in upanja … Gospod, pomagaj mi, da bom vse to!

Po litanijah in polaganju rok je bilo rečeno: »Sedaj so že duhovniki« … Potem so nas oblekli in nam mazilili roke … »umevaj, kar delaš; ravnaj se po tem, kar opravljaš; žívi po skrivnosti Gospodovega križa« … Gospod, bodi z menoj, da bom lahko s teboj! Pomagaj mi, da bom vredno nosil neizbrisni pečat duhovništva in hrepenel po tebi, ki si večni duhovnik po Melkizedekovem redu.

Share

… pa ne znam